Spomini starega gojzarja- Uršlja gora-Junijski obisk..

Uršlja gora, gora energije..

Čeprav sva tolikokrat že bila na Uršlji gori, se na njen vrh vedno znova rada vračava.

Posebno ta čas ko navadno na njej  pogačice zacveto.

Odpeljala  sva se mimo bližine letališča  ,sva že videla najin cilj vrh gore

Po vijugasti cesti mimo Zavodenj

Ter naprej do kapelice sv Vida na Slemenu, kjer so se prvi sončni žarki ravnokar ujeli  v košato lipo..

A kdaj je pot vodila naprej mimo Ciganije, Kotnikovega vrha, ter Križana.. kaj si nisva navadno krenila peš na vrh gore in sedaj pa se zapeljeva malo bliže.

Nato pa mimo pašnikov kje je živina že uživala v slastni sočni pravi

Ko enkrat prispeš v kraljestvo kralja Matjaža se ti življenje takoj napolni z energijo

mimo lepe kapelice pri Križanu

 

Sva  kmalu prišla do rampe, kjer so delavci podirali drevje ter čistili posledice vetroloma...

Midva pa sva že hitela naprej po cesti, pogrešala sončne žarke, ki so naju  prej kar lepo ogrevali.

Okoli po makadamski cesti na ovinku pa sva tokrat namesto po cesti krenila navkreber po bližji, a bolj strmi poti

To so se tudi okrepčala

Nato pa pohitela naprej in izkoristila hlod ob poti za krajši počitek

Ko sva prispela čistino sva bila skoraj razočarana ker ni bilo sonce je zrak bil tako čudovit, da sva kar pozabila na sončne žarke ter sama poskrbela za dobro voljo ter zabavo..

Zabavala so se ob cvetočih narcisah, ki so kot beli biseri bili raztreseni na  ravnini nad gozdom...

Če ne bo sonca , sva dejala bova pa vsaj cvetje odnesla na spominski kartici domov..

Nato sva pohitela naprej, do cerkve kjer so že bili pohodniki iz Slovenj Gradca, s katerimi smo se lani srečali na Košenjaku,

Nato pa sva midva pohitela naprej proti vrhu 

ta tabla je tudi na novo zanimivo ni kaj..

kajti bila sva radovedna ali pogačice že cvetov in koliko jih je

Pogačice še nič ni bilo videti nikjer, a mi2 sva  kjub temu uživala na vrhu, hvaležna vesela zadovoljna, da nama je uspelo spet biti tukaj kjer sva res pogosto bila v preteklih letih..

Poslikava sva se pri križu na klopci zaljubljenih pri kažipotu

Tukaj niva  ostala predolgo kajti bilo je kar hladno

Pokukala na Koroško stran kjer je bila vidljivost veliko boljša kot na Šaleško stran

Ter seveda uživala ob cvetovih narcis navadnega svišča

Tudi tukaj se je ne bo pričelo temniti a tokrat sva zaupala vremenar jem ki so napovedali da bodo padavine šele popoldan

Tako sva si pustila čas uživala ob barvi vresja

Tersa nato vrnila do koče ki se od lani kar lepo obnovili

Hrast sva tudi v koči kjer sva na zdravila na lep dan... On je pocukal za brado palčka pred kočo..

Nato pa so že pohitela nazaj po isti poti grede pa se seveda ustavila še na drugi ravni na desni strani poti kjer so cvetele rumene narcise

Sonca še vedno ni bilo a midva sva kljub temu dobre volje vse poslikala treba je ohraniti spomin za poznejše v čase ko ne bova mogla zahajati tako visoko

Tudi belim narcisom sva se še posvetila

Prekrasne so tako včasih sploh ni treba iti daleč da uživaš v cvetju ki ti je všeč pa še uršlja gora je znana po tem da je polna energije res se vrneva vedno dobre volje in optimistično razpoložena

Nazaj grede sva se še slikala na ovinku ob srčku ter nato pohitela po cesti navzdol do privezane mize

Kjer sva si privezala dušo ob ostankih malice nato pa se veselo zadovoljna odpeljala po neverjetno lepo utrjeni cesti nazaj domov...

Junija meseca vedno obiščeva Uršljo goro včasih, tudi do trikrat ali štirikrat na mesec zdaj .pač malo manj enkrat oziroma dvakrat da se pač naužijeva lepot pogačic , pa tako je  izbirava nove poti, kajti čas nama izteka zato pa tudi iščeva nove cilje, nove planjave nove vrhove čim več spominov za tiste dni ko bova prizemljena v dolini...

P.P.