Spomini starega gojzarja: Kremžarjev vrh

Med meglo,soncem roso in razgledom

 Navadna meseca junija obiščeva tudi Kremžarjev vrh..

Tako sva se tudi letos po deževnem dnevu, ko je bil napovedan sončen dan odpravila  s parkirišča pri Ramšakovem križu, od koder navadno štartava, kadar greva s te strani navzgor..

Megla se še ni povsem dvignila koala navzgor po res strmem klancu..

Zadnji nalivi so dodobra sprali strmino tako da je bila hoja po njej, kot bi hodil po frnikolah, navzgor niti ni bilo bolj zanimivo je bila potem hoja navzdol a sva tudi prišla..

Kmalu sva prišla do kažipota,kjer do odcepa kjer lahko greš naravnost navzdol proti Šmartnemu oziroma Legnu..

Ob znaku koper polni mladih dni pa tudi še kasneje ko smo hodili na Kope nabirat borovnice ter brusnice.

Tu se pot položi postane mehka, a prvi pogled, la prostrano planjavo ki ga je večji del zakrila megla, tu sva upala da bo se ne glas kmalu dvignila..

Čez to širno planjavo, imenovano Lampretova seča, kjer sem kot 13 letna deklica, nabirala arniko za prodajo... Takrat je bilo to res veliko arnike, tudi sedaj še cveti , a v veliko manjšem številu..

Pot se je  vijugala gor in dol, po grebenu .. postajalo je svetleje in svetleje

Ko sva se bližala koncu planjave sva lahko že videla začetek najine poti kjer sva prišla iz gozda

Tu in tam se je odkril tudi pogled na pobočje

Kjer sva opazila redke cvetove arnike

Tudi pogled navzdol na prvo kmetijo po kateri ima seča ime se je že pokazala v rahlih obrisih

 Tukaj pa sta namesto navzgor krenila po ravni poti skozi smrekov gozd proti koči pod Kremžarjevim vrhom..

Met čudovito zeleno travo kjer jo je megla še polepšala

Nato pa navzdol

Še pol lepši gozdni, kjer si lahko samo pričakoval da se ti bo z leve ali desne prikazala kakšno gozdna žival..

Tudi tukaj je bila zemlja sprana a vseeno je bilo prijetno hoditi po mehkih tleh posutih s smrekovimi iglicami

Ob poti bolna smreka, ki je že bila zaznamovana za odstranitev

Mimo kažipotov če greš malo naprej imaš prekrasen razgled na Dravsko dolino ter proti Avstriji 

A midva sva hitela kar navzdol

Takrat sva vesela opazila da je sonce končno premagalo meglo

Ustavila sva se ob kapelici, kjer sem pozvonila za zdravje za srečo veselje za vse ki jih poznam ter za mir in blagostanje nas vseh

Res lepa kapelica

Ob tako čudoviti gozdni poti

To sem vedno počutiva dobrodošlo, od lani se kar nekaj spremenilo

Da malo popestrimo dan , sem se usedla na ogromen  očiščen, sicer malo smolnat hlod,(a to sem opazila šele doma)in zapela: "Zajahaj  svojo Hondo prehiti Kawasaki"la la la  brum brum 🤗🤣🤣

Sicer je še bilo nekaj megle nad Mislinjsko dolino, a pod nama se je že bleščal Slovenj Gradec 

Usedla sva se zunaj, se prepustila spominom, nazdravila, pomalicali na soncu ki je naj bo prijetno grelo...prav pogrešala sva ga...

Počasi se je odzval tudi pogled na Sele na nasprotni strani mesta uršlja gora pa je bila povsem v megli..

Malo pred odhodom sva uživala v pogledu na cerkev svetega Pankracija   na Gradu v Starem trgu

Potem pa sva se posvetila malici, bil je tudi že čas za njo

Tukaj se veliko obnavlja

Ob znaku ter prostorov kjer so v preteklosti stale mize rasla drevesa ,kjer so mi pred letom padali na glavo hrošči in sem jih komaj odstranila iz las... Tu je sedaj velik prostor, ki ga bodo najbž izkoristili za kaj drugega.. bomo videli..

Vračala so se po spodnji strani do kapelice, potem pa bo notranji strani odšla naravnost navzgor

Mimo prekrasnih spominčic

Po lepi položni poti ki se je postopoma dvigala

Sva kmalu  prispela na travnik od koder sva imela prekrasen pogled na cerkev svete Ane nad Trbonjami 

Lepa je cerkev svete Ane tukaj sva bila 1 aprila 2014

Prekrasen pogled je bil tudi cerkev svetega Križa nad Dravogradom 

Lepo se je videlo tudi cesta nad šentjanž proti Bukovnikovim smučišču kjer sva hodila, od koder sva imela čudovit pogled na Dravograd in Košenjak na drugi strani doline, kjer je raziskovala Grubarjev vrh po poteh in brezpotjih..

Tudi čez mejo se je lepo videlo..

A midva sva sem prišla z razlogom, pogledat sva prišla če je tu kaj arnike, a sva bila veliko prezgodnja samo listi so bili niti popkov arnik ni bilo, tako sva potem odhitela naprej

Ter si ogledovala če so kakšne druge rože, a tukaj jih ni bilo

Zato sakr hitro pohitela na vrh

Kremžarjevega  vrha.

Tu sem  skozi  zarasla drevesa pogledala na njega na drugi strani

Odložila sva nahrbtnike

Se vpisala ker se poslikala pod znakom

Ker je bilo zelo sveže sva poskrbela tudi da se nisva prehladila ha ya

Skratka poskrbela sva in se zabavala na tak in drugačen način

Nato pa sva pohitela navzdol, ter se kmalu priključila poti ,ki pelje na kočo pod Kremžarjevim vrhom.

Ob poteh so rasle šmarnice cvetele so tudi brusnice

Čez hrib pod nama se je lepo videlo v Mislinjsko dolino

Lepo se je videla tudi moja rojstna hiša

Tudi Uršlja gora na drugi strani doline se je razkrila

A midve sva hitela proti izhodišču seče, vmes pa sva si ogledala cerkev svetega Antona na Pohorju tam na drugi strani

Cerkev svetega Antona na Pohorju močno približano

Nato pa sva pohitela navzdol po strmini , imela sva občutek,  kot bi se drsala po frnikolalah ,izognila sva se 2 motokrosiststoma, ki sta nama veseli   pomahala koliko jima je pač uspelo po strmi kamniti poti

Midva pa sva počasi odšla do izhodišča, vesela da nama vreme  je  kolikor toliko naklonjeno

Ob poti pa sva nabrala še kopriv za čaj

Še zadnji pogled na križ na odcepu

To je sedaj tudi na novo, ja turizem  se razvija povsod

Pa še mimo mogočne lipe , pri sosedu, ki je bila košata že v mojih otroških letih... Res se je veliko spremenilo tukaj..

Hiše ki je stala onkraj košate lipe, že zdavnaj zdavnaj ni več..

Včasih je bil tu jok in smeh otrok , sedaj pa je vse preraslo robidovje in grmovje..

Le spomin je ostal, pa še tega bo počasi prepletla pajčevina preteklosti...

Z rahlo  otožnostjo ter zavestjo da nič ni večnega na tem svetu, sva se odpeljala navzdol sončnemu dnevu nasproti...

P.P.