Med meglo,soncem roso in razgledom
Navadna meseca junija obiščeva tudi Kremžarjev vrh.. Tako sva se tudi letos po deževnem dnevu, ko je bil napovedan sončen dan odpravila s parkirišča pri Ramšakovem križu, od koder navadno štartava, kadar greva s te strani navzgor..
Megla se še ni povsem dvignila koala navzgor po res strmem klancu..
Zadnji nalivi so dodobra sprali strmino tako da je bila hoja po njej, kot bi hodil po frnikolah, navzgor niti ni bilo bolj zanimivo je bila potem hoja navzdol a sva tudi prišla..
Kmalu sva prišla do kažipota,kjer do odcepa kjer lahko greš naravnost navzdol proti Šmartnemu oziroma Legnu..
Ob znaku koper polni mladih dni pa tudi še kasneje ko smo hodili na Kope nabirat borovnice ter brusnice.
Tu se pot položi postane mehka, a prvi pogled, la prostrano planjavo ki ga je večji del zakrila megla, tu sva upala da bo se ne glas kmalu dvignila..
Čez to širno planjavo, imenovano Lampretova seča, kjer sem kot 13 letna deklica, nabirala arniko za prodajo... Takrat je bilo to res veliko arnike, tudi sedaj še cveti , a v veliko manjšem številu..
Pot se je vijugala gor in dol, po grebenu .. postajalo je svetleje in svetleje
Ko sva se bližala koncu planjave sva lahko že videla začetek najine poti kjer sva prišla iz gozda
Tu in tam se je odkril tudi pogled na pobočje
Kjer sva opazila redke cvetove arnike
Tudi pogled navzdol na prvo kmetijo po kateri ima seča ime se je že pokazala v rahlih obrisih
Tukaj pa sta namesto navzgor krenila po ravni poti skozi smrekov gozd proti koči pod Kremžarjevim vrhom..Met čudovito zeleno travo kjer jo je megla še polepšala
Nato pa navzdol
Še pol lepši gozdni, kjer si lahko samo pričakoval da se ti bo z leve ali desne prikazala kakšno gozdna žival..
Tudi tukaj je bila zemlja sprana a vseeno je bilo prijetno hoditi po mehkih tleh posutih s smrekovimi iglicami
Ob poti bolna smreka, ki je že bila zaznamovana za odstranitev
Mimo kažipotov če greš malo naprej imaš prekrasen razgled na Dravsko dolino ter proti Avstriji
A midva sva hitela kar navzdol
Takrat sva vesela opazila da je sonce končno premagalo meglo
Ustavila sva se ob kapelici, kjer sem pozvonila za zdravje za srečo veselje za vse ki jih poznam ter za mir in blagostanje nas vseh
Res lepa kapelica
Ob tako čudoviti gozdni poti
To sem vedno počutiva dobrodošlo, od lani se kar nekaj spremenilo
Da malo popestrimo dan , sem se usedla na ogromen očiščen, sicer malo smolnat hlod,(a to sem opazila šele doma)in zapela: "Zajahaj svojo Hondo prehiti Kawasaki"la la la brum brum 🤗🤣🤣
Sicer je še bilo nekaj megle nad Mislinjsko dolino, a pod nama se je že bleščal Slovenj Gradec
Usedla sva se zunaj, se prepustila spominom, nazdravila, pomalicali na soncu ki je naj bo prijetno grelo...prav pogrešala sva ga...
Počasi se je odzval tudi pogled na Sele na nasprotni strani mesta uršlja gora pa je bila povsem v megli..
Malo pred odhodom sva uživala v pogledu na cerkev svetega Pankracija na Gradu v Starem trgu
Potem pa sva se posvetila malici, bil je tudi že čas za njo
Tukaj se veliko obnavlja
Ob znaku ter prostorov kjer so v preteklosti stale mize rasla drevesa ,kjer so mi pred letom padali na glavo hrošči in sem jih komaj odstranila iz las... Tu je sedaj velik prostor, ki ga bodo najbž izkoristili za kaj drugega.. bomo videli..
Vračala so se po spodnji strani do kapelice, potem pa bo notranji strani odšla naravnost navzgor
Mimo prekrasnih spominčic
Po lepi položni poti ki se je postopoma dvigala
Sva kmalu prispela na travnik od koder sva imela prekrasen pogled na cerkev svete Ane nad Trbonjami
Lepa je cerkev svete Ane tukaj sva bila 1 aprila 2014
Prekrasen pogled je bil tudi cerkev svetega Križa nad Dravogradom
Lepo se je videlo tudi cesta nad šentjanž proti Bukovnikovim smučišču kjer sva hodila, od koder sva imela čudovit pogled na Dravograd in Košenjak na drugi strani doline, kjer je raziskovala Grubarjev vrh po poteh in brezpotjih..
Tudi čez mejo se je lepo videlo..
A midva sva sem prišla z razlogom, pogledat sva prišla če je tu kaj arnike, a sva bila veliko prezgodnja samo listi so bili niti popkov arnik ni bilo, tako sva potem odhitela naprej
Ter si ogledovala če so kakšne druge rože, a tukaj jih ni bilo
Zato sakr hitro pohitela na vrh
Kremžarjevega vrha.
Tu sem skozi zarasla drevesa pogledala na njega na drugi strani
Odložila sva nahrbtnike
Se vpisala ker se poslikala pod znakom
Ker je bilo zelo sveže sva poskrbela tudi da se nisva prehladila ha ya
Skratka poskrbela sva in se zabavala na tak in drugačen način
Nato pa sva pohitela navzdol, ter se kmalu priključila poti ,ki pelje na kočo pod Kremžarjevim vrhom.
Ob poteh so rasle šmarnice cvetele so tudi brusnice
Čez hrib pod nama se je lepo videlo v Mislinjsko dolino
Lepo se je videla tudi moja rojstna hiša
Tudi Uršlja gora na drugi strani doline se je razkrila
A midve sva hitela proti izhodišču seče, vmes pa sva si ogledala cerkev svetega Antona na Pohorju tam na drugi strani
Cerkev svetega Antona na Pohorju močno približano
Nato pa sva pohitela navzdol po strmini , imela sva občutek, kot bi se drsala po frnikolalah ,izognila sva se 2 motokrosiststoma, ki sta nama veseli pomahala koliko jima je pač uspelo po strmi kamniti poti
Midva pa sva počasi odšla do izhodišča, vesela da nama vreme je kolikor toliko naklonjeno
Ob poti pa sva nabrala še kopriv za čaj
Še zadnji pogled na križ na odcepu
To je sedaj tudi na novo, ja turizem se razvija povsod
Pa še mimo mogočne lipe , pri sosedu, ki je bila košata že v mojih otroških letih... Res se je veliko spremenilo tukaj..
Hiše ki je stala onkraj košate lipe, že zdavnaj zdavnaj ni več..
Včasih je bil tu jok in smeh otrok , sedaj pa je vse preraslo robidovje in grmovje..
Le spomin je ostal, pa še tega bo počasi prepletla pajčevina preteklosti...
Z rahlo otožnostjo ter zavestjo da nič ni večnega na tem svetu, sva se odpeljala navzdol sončnemu dnevu nasproti...
P.P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar