Spomini starega gojzarja: Drugi del 🤩Fotozapis Matajur -Poslovilni pohpd

Pot navzdol 

Kot že v prejšnjem fotozapisu omenjeno , sva se ob v hladu in dvigom megle na vrh Matajurja vrnila proti navzdol, do domu na Matajure ... Moram pa povedati ,šestkrat sva bila na vrhu Matajurja in seveda tudi na domu pod Matajurjem, a prav nikoli ni bilo odprto. enkrat sva  šla nalašč v soboto popoldne kaj ti piše da je v soboto in nedeljo odprto pa ni bilo... Sva pa enkrat ,ko sva bila gor so bili to neki delavci , ti so nekaj popravljali, tako da so nama dali pir , psu vode, nama pa pijače in   to pivo Union- Pa tako sva se veselila da bova pila italijanski pir "malo morgen"

Torej o gostoljubju doma na Matajurju, res nimam kaj pohvalnega zapisati...

No sedaj je tukaj že bilo nekaj ljudi , kolesarjev večinoma so bili Italijani a tudi dva Slovenca sta bila med njimi..Tudi moj si je prizadeval ,da bi odkril med meglico kako zanimivost v  Benečiji... a bolj slabo se je videlo so si bili vsi soglasni...

Slovenca sta s kolesi odšla na vrh, drugi so se odpeljali po poti ter nato krenili navzdol na cesto na italijanski strani..

Navadno se tukaj vedno zadrživa bolj dolgo, kajti razgledi so čudoviti seveda če je vidljivost lepa, a tokrat ni bilo nič od tega ker sva že vse videla doživela ,sva  se samo slikala se ter nato odhitela naprej

Mimo grmov cvetočega slaka planinskega predvidevam ker je tako cudovit

Ter se nato po travniku pod krošnjami dreves po ozki stezici izogibala še nekaj kolesarjem, ki so dobre volje prijazno pozdravljali in pritiskali na pedala na vso moč..

Navadno je nama bilo tukaj vedno vroče ko sva se vračala tokrat ni bilo sile zrak  je bil zelo osvežujoč včasih je prav ledeno zapihalo

Proti odcepu poti, kjer sva opazila na nasprotni strani čredo ovac ki so se pasle sočni travi no nekatere pa so tudi dremale

Pogled na postajo do koder se lahhk pripeljaš z avtom

Slikano s poti

Swan vedno dejala da naslednjič greva skozi italijo in se po italijanski strani peljeva z avtom do postaje in nato peš na vrh , a dokler imava  kolikor toliko kondicije se raje odločiva za peš pot tako je ta cilj ostal neizpolnjena ,nikoli se ne ve morda pa drugič haha.. nikoli ne reči nikoli

Samo za kažipotom, kot za soncem

 hodiva

Skozi tunele  zelenja

Tudi tokrat nisva sledila puščici navzdol ampak sva šla lepo okoli po cesti lepa travnata pot

Nato pa strmo navzdol sprva po kamniti poti

Nato pa sva morala prav izbirati pot ,kajti tukaj govedo naredi nešteto poti tako da moraš kar gledati po kateri poti se spustiš na cesto..

Je pa res ,da so poti res dobro označene, tako da se tukaj ne moraš izgubiti.. je dejal in pokazal na kamen kjer je bila velika oznaka , kam moraš iti

Puščica kaže navzgor kolesarji pa navadno gredo na okolino nekaj tudi po skalnati in korenin polni strmi poti navzdol..

Midva pa sva hitro krenila naprej skozi gozd v katerem je bilo polno gozdnih škratov

Tale tukaj v obliki črk S ali pa kače ki se je za  zakomuflirala  v žametno oblečeno črko abecede

Tale škrat je pa kar kukal iza ovinka

Tu pa speči pes z dolgimi uhlji

Spet sva tukaj kjer navadno vedno ostaneva nekaj časa, obujav spomine.. se spominjam kako sva  enkrat prišla tu navzdol in je bilo toliko krav, da skoraj nisva mogla mimo, pa še luknjasta poti je bila ja kar pestri  spomini so nanizali v vseh teh pohodih

Krave na pobočju Mrzlega vrha ,kamor sva sicer bila namenjena ,načrti je namreč bil tak ,bda greva prvo na vrh Matajurja, potem obiščeva Mrzli vrh, ter se še s sedla Mrzlega vrha na potiva na  vrh Idrskega vrha.. no navadno sva naredila tako< a to je bilo pred 4 leti in še seveda prej.. a tokrat sva nekako bila kar utrujena kajti če greva okoli po cesti sva računala je sedem kilometrov od tu če greva pa naravnost navzdol po strmi poti kamor nam sicer ni preveč dišalo a je kljub temu pretehtala ta pot kajti štiri km manj se že pozna .Pa razlika je ali je travnata planjava, ali strma skalnate poti....pa  bila je lepo v senci okoli  po kamniti cesti, in sonce res nisva bila preveč navdušena... Včasih je tako da se moraš prilagoditi  

 pa tudi vtis imam, da 13 let kar nisem več na Primorskem, nisem več vajena te močne žgoče vročine..

Torej sva se namesto na vzpon na Mrzli vrh usedla na rob ob cesti, med cvetočo materino dušico ,nazdravila sva na Matajur ter dejala da se sedaj odpočijeva , potem pa odbrziva, ter dava v tretjo prestavo nazaj navzdol

Malo po kamniti strmini

Malo po listnati poti

Malo po kamniti cesti

Ob smreki ki opozarja na minljivost vsega živega na tem svetu

Ter se nato spet skozi železna vrata spustila iz planinskega raja v gozdno temačno idilo

Utrujena, a zadovoljna kljub temu da so me, če sva se za dalj časa  zaustavila oči zlezle kar same skupaj ---ja tu tu in tam je pač prišla kriza ki pa je minevala bolj kot sva se bližala izhodišče..Je pa še nekaj zanimivo...Kadar greva na Peco, ali Matajur, navadno ne spim niti minute... Ne vem sicer zakaj. Lahko sva šla na Obir Koralpe , Svinjsko planino  Kamniške Julijce, Raduho itd, a samo ta dva pohoda mi vzameta spanec. Sedaj ne vem , ali je krivo vreme,kdo bi vedel..

Tu in tam skozi ozke skalnate predore

Ob okostijih dinozavrov

OB indijanskih šotorih kjer bi lahko vedril če bi ulilo

Tuintam se je bilo treba tudi opreti na skalo, takrat sem opazila da ima rdeče roke kljub temu da ni bilo toliko sonca kot sva pričakovala ni nosil rokavic in seveda sonce mu je opeklo nepokrite dele roke

Nato pa mimo čudovitih naravnih korit

Kjer so naju začudeno opazovale debele krave ta kot bela močna kava 

Vseh barv rjava kot čokolada 

Črna kot noč

Karamelaste barve

Belo črni miks

A dolgo se nisva zadržala ob opazovanju črede ter se napotila za kažipotov navzdol

Kjer je naju vase posesala pravljična senčna idila gozda

Kar kmalu sva prišla na prvi travnik nato na drugi travnik s senikom

Na dnu travnika , katerega stoji debela smreka z jasno oznako kam in kod naj hodimo..

Kar hitra sva prispela do parkirišča z Wecejem z veliko mizo. S krasno panoramsko tablo, lahko vidiš kje je kaj in tako dalje

Jaz sem si ogledovala zanimivosti mož je na mizi hitro skuhal dobro črno kavo črno kot noč vročo kot ljubezen brez sladkorja ,ker že imam tako sladko življenje, zakaj bi ga človek še potem trošil v kavi in pokvaril okus..

Skodelice so že pripravljene

Čaka da bo zavrelo

Zelo hitro je zavrelo

Tako sedaj jo samo še nalije

Ko mi je ponudil skodelico dišeče kave sem začutila da je dan popoln... Potem sva se osvežila se preoblekla.. ter se potem odpeljala skozi kraj Avsa navzdol mimo...

Lepih dreves

Ter krasnih hišic ob poti

Prekrasen pogled s pogledom navzol  na drugi strani proti Kobaridu 

Ustavila sva da sva lahko zadihala tisti pravi prvinski duh poletja, košnje in  posušenega sena

Iveco je toliko kažipotov predvsem pa ceste vodijo na vse strani tudi tokrat sva namesto na levo krenila kar naravnost a sem vesela tako sem lahko posnela te čudovite vrtnice

Nato pa sva se vrnila nazaj ter nadaljevala pot proti Idrskem 

Ja  doma sva planirala, da bova se peljala čez Kambreško na Kolovrat, ter navzdol do Tolmina.. nato pa bi zavila na desno se ustavila še v Čiginju se povzpela na Mengore ter tam obiskala znanca s katerimi smo dolgo prijateljev ali ko smo bili še na Primorskem..

A potem pride nekaj vmes nepričakovanega vmes..

Pa drugič..

Hortenzije me vedno razveselijo, vedno sva tukaj ko tako lepo cvetijo..

Veliko cvetja je tukaj...

Všeč mi je ta dolina... Velikokrat smo v prejšnjem stoletju  jo   obiskovali  z otroci ,potem samo midva , pa tudi sama sem se velikokrat vozila tu skozi, ko sem se iz Austrije čez Predel vračala domov..

Tako to bi bil kratek fotozapis odhoda z vrha Matajurja do doline.

Sledi še Spomin starega gojzarja 3 del  ..Po Soški dolini....

P.P