V nedeljo zjutraj ko navadno 70 procentov prebivalstva še globoko spi se Mi2 odločiva preden se odpeljeva na lepše , kor radi rečemo,skočiva še na kratek sprehod ,skozi zeleni sončni park da se razgibava
Sier pa kako da ne bi bil vesel, jutra so zakon...
V nedeljo zjutraj ko korakava skozi Sončni park in uživava v jutranji svežini jasnemu modremu nebu, soncu, ki si je vzelo čas tudi za našo dolino ,skratka prekrasen dan ampak vsepovsod tišina mir, nikjer nikogar razen psarjev, ki peljejo svoje ljubljenčke na jutranji sprehod ,ter tu in tam srečaš kakega znanca prijatelja sošolca ki veselo pozdravi:
Kako sta.. Ja v redu🤗 se vama vidi, je dejal , ter dvignil palice v zrak,vesta jih imam zaradi lepšega se je pošalil sošolec od mojega znani glasbenik Jože Šalej, mi se vsekakor ne damo se , je dejal, a vesta da najraje zaigram na harmoniko tisto od Kovačev "Kam le čas beži, kam se mu mudi, no nam se ne, ker se znamo ustaviti in uživati v življenju".. kar naj beži čas , a mi se ne damo gremo vsak dan z večjim veseljem v naravo in uživamo življenja ki nam je še dano..
Ki pa jim je počasi , prihajajoče poletje odvzelo tisto prvo privlačnost..
Lepa so jutra predvsem pa zavest ,ko si v naravi da se poistovetiš z njo ter uživaš vsakem trenutku, tako je potem dan še veliko lepši...
Nadaljujeva sprehod ob petju ptičev , ter hvaležnosti kljub raznim zapletom, ki jih nama zadnje čase življenje meče na pot, v veselju da lahko uživava v jutranjem žvrgolenje ptic ,ki ga ne preglasi hrup prometa kajti v tem času je vse tako mirno spokojno..
Vračava se po sprehajalni poti ki meji na kolesarsko pot vesela sva, da še ni ne kolesarjev ne voznikov s skiroji ki največkrat peljejo tudi tam kjer jim ne bi bilo treba oziroma je dovoljeno..
P.P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar