Mesecu juniju v slovo .. od prvega do devetIndvajsetega junija

 Sicer sem kolikor toliko utegnila zapisovati vse na pohode, a kljub temu je tu še povzetek z malo drugega zornega kota..

Ta mesec junij  , ki  je res izredno  tako hitro minil     je bil res pester, poln vsega vročih dnevov,sparine , megle   neviht grmenja in seveda dežja..

Tako kot sva morala ta mesec izbirati med primernimi dnevi za pohode ne vem če sva že kdaj..

K temu je še dodatno prispevalo svoj delež pik vrt njega klopa , ki  je dokazal da je strup v majhnih "flaškah"in  posledično teden dni nestrpnega pričakovanja, kaj se bo razvilo iz vsega tega, potem moj nerodni korak v stanovanje kjer sem si rahlo poškodovala koleno, tako da moram reči da sva res hvaležna in zelo vesela da je nama kljub vsemu uspelo opraviti toliko pohodov predvsem pa da sva uživala vsak trenutek..

Torej da povzamem...

Torej mesec junij sva pričela z obiskom Uršlje gore,

Pričakovala sva da bo vrh uršlje gore v cvetju pogačic teh ni bilo,

sva pa srečala pohodnika , s katerimi smo se družili lani na vrh Košenjaka ...

Bila sva prepričana da so pogačice že v polnem razcvetu pa še popkov niso pognale

Na vrhu sva uživala ter dirigirala vetru ki je rahlo vel s Koroške strani 

Je bilo pa zato veliko narcis rumenih , predsem pa belih seveda sva se slikala sredini kaj ti toliko lepote je vsekakor treba ohraniti tudi v fotografijah

Naslednji dan sva obiskala Škalsko jezero,

da vidiva  koliko se spremenilo od kar sva bila tukaj.. ne veliko le trava je bujnejša..

Ker je potem bilo napovedano lepše vreme sva se odločila da greva na Bohor 

Od doma sva odhajala v soncu in jasnemu nebu, a bolj ko sva se približevala Posavju boj je postajalo nebo temno, tako da sva se odločila da namesto iz Lesičnega se peljeva do prevala oziroma razpotja kjer gre ena pot na vrh Javornika druga na vrh Koprivnika tretja pa naravnost h koči na Bohorju.

Tam je že pošteno deževalo, a kljub temu sva čez nekaj časa ,(kaj pa hočeš drugega, če se že pripelješ tako daleč, )ko je malo ponehal dež(midva sva upala da je to samo kratkotrajna ploha) krenila na vrh Javornika dohitele so , naju  dve pohodnici iz Krskega ki sta naju tudi slikali za spomin na vrhu

Velike luže na cesti in deroča voda

Ter  čudovit pravljični cvetoči čemaž levo in desno ob poti

Naslednji dan sva se odpravila po okolici našega mesta čez Poseko, Šmartno, kjer sva videla da je tudi tukaj dež poti spremenil v drsalnica

Popoldne sta naju ne prečkakovano obiskala še hčerka z zetom, tako da je bil dan res popoln..

Ker je spet bilo napovedano lepo sončno vreme laško da bi bilo da sva doma odločila sva se za obisk Kremžarjevega vrha

Na vrhu je bilo res sončno a ne dolgo

Ko pa sva pričela se vzpenjati po strmini se je spustila   taka  megla, da sem ga skoraj izgubila iz vida ko je šel  pred menoj

Nekako sva izgubila  vero v napovedi vremenarjev, kaj te napovedi so se sledile malo sonca malo dež

ja potem pa izbiraj če moreš..Tako sva se odločila da greva na hitro v že res kar nekaj let odložen obisk gradu, oziroma razvalin  Forhteneka-- Lepo vreme prvičtukajnamesto da se povzpneva k razvalinam gradu Forhtenek, sva sledila kažipotu oznakam Ravenske poti in prispela na Vrholanov hrib od koder je bil prečudovit pogled na Šaleško dolino, žal je bila vidljivost bolj slaba. Kljub temu nama je nazaj grede uspelo najti zakomuflirane  razvaline gradu, povzpela sem se na vrh tako da sva potem z veseljem odkljukala še zadnji grad oz. razvaline v in okoli naše doline.

Nato pa je bilo napovedano tolejše vreme brez dežja- Hura sva dejala  greva še na Poslovilni pohod v Matkov kot, kjer sedaj cveto lepi čeveljci. Res sva se imela prelepo, zabavala sva se uživala v bujni preprogi cvetja  , ter pogledu na prekrasne gore , kot kolisa ambientu tega neokrnjenega kraja.

Obiskala sva tudi  slap Tunfut  s tako kristalno čisto vodo da si zaželiš da bi ostal tukaj užival v lepoti vode in prvinskosti narave...

Še zadnj pogled na venec gora 

Ter posnetek bujnega cvetja nato pa sva zapustila to malo odmaknjeno a prekrasno dolino..

Spet so vremenarji napovedali malo toplejše in stanovitnejše vreme..

Greva na Matajur. Šla sva že kar zgodaj ponoči je ledolga vožnja in seveda pot navzgor se kar vleče..Tako da je bila pot navzgor preden se je zdanilo pot kar zanimiva pod gostimi krošnjami bukev.. A ker poznava pot sva zlahka sledila stezi..

..

Kako sva bila vesela sonca

Ta pohod je bil poslovilni in šestkrat sva bila že na vrhu iz več smeri. Je daleč vožnja , pot je dolga in seveda nisva vsak dan mlajša. Sva si pa iskreno čestitala na vrhu kajti z vsemi zdravstvenimi težavami nama še vedno uspeva da greva tja kamor naju vleče srce... Nato pa pohitela, kajti pihalo je in iz Julijskih alp je prineslo tudi nekaj kapelj dežja, a midva sva hitela nazaj proti soncu in jasnini neba...

------------------------------------

Sledilo je potepanje po severovzhodni sloveniji, ob občudovanju prekrasne pokrajine , obiska sorodnikov

  ter cvetočih gred in vrtov sva se pozno zvečer vračala zadovoljna domov , da je tako, kot je vse se lepo poklopilo ..

  ob  lepoti Slovenskih goric , 

Spet smo se zbrali kot že kar velikokrat na praznovanju , lepo je opazovati mladino kako raste se razvija in ja, čudoviti so trenuki , ko veš da je vse tako kot mora biti...

Ker je zadnji teden bil bolj, kot ne v znamenju počitka, le poskusila sva iti okoli Škalskega jezera, es je šlo , počasi a kot pravijo če počivaš zarjaviš, torej mažemo ha ha v prenesenem pomenu

Jezero je kot vedno lepo

Prvih labodov ni več odšli so na Velenjsko jezero, tu so sedaj druga dva para, ki imata samo dva  a še manjša mladička.

Z začudenjem sva opazovala kup zemlje, tam kjer se gradi povezava hitre ceste Koroška Šentrupert-

Taki lepi prizori so včasih res priročni za izgovor, da se odpočiješ napaseš oči in napolniš telo in dušo z energijo. Ja včasih res ni treba daleč Le gledati in videti, ter dojeti je treba, kako lepo je življenje in kako lepa je tudi naša dolina, kljub velikim ranam ki ji jo zadal človek. A je že tako brez žrtev tudi ni napredka in uspeha, pa kakor banalno se to že sliši.

sva se odpravila na Sele na obisk k sorodnkom, lepo se je srečevati , malo pomodrovati o preteklosti, sedanjosti, prihodnosti, nam ni ostalo ne vem koliko , a dragocen je prav vsak dan

Malo tu malo tam , da obudiš, osvežiš  dragocene spomine 

Mimo cerkve svetega Roka...

Začetek novega tedna je bil spet v znamenju dežja in neviht,

Ter samo sprehodov po sončnem parku in bližnji okolici ob opazovanju barvitih cvetov navadnega potrošnika, hortenzij

 pogledi skozi okno niso bili prav nič prijetni

Jutra pa skozi sončni park kjer cvetijo vrtnice

A so jih proge in nevihte čisto potlači le k tlom

Kljub temu popestrijo sprehod

Pa čeprav pod dežnikom

A pogled proti Uršlji gori kaže da bo najbrž se razjasnilo nebo

Čas bi že bil da se ta modrina razlije nad vso slovenijo kaj te dežja in imamo vsi mislim da kar dovolj

Pa še pogled na sosedin   vrt s čudovito cvetočo kalo

Ter nageljni ki jim dež tudi ni prizanesel...

..

Danes pa je posijalo sonce pa sva rekla da zaključiva pohod v mesecu juniju še tudi z dolgo načrtovanim pohodom na Košenjak 

Kjer so se mimo graničarjev in zaprtega doma na Košenjaku 

Da začnem z vrhom

Kjer sem stala z eno nogo sloveniji z drugo v avstriji

Zelo lep obmejni kamen

Nato pa pot nazaj

Kje sva nazdravljala sicer s čajem , nama, ter veselje. da sva spet tukaj

Čudovito cvetje ob poti, ki ga je letos neverjetno veliko

Zjutraj je bila še senca , ko sva se vzpenjala po strmini

Res naravnost speljana pot

Bila sva presrečna ko sva zjutraj vzpenjala po  vijugasti cesti , ko sva bila nad meglo nad nama pa modro nebo...

No o Košenjaku bom napisala še pozneje zapis, kajti toliko lepega sva doživela danes, da enostavno moram to zapisati..

Tako pa se je iztekel mesec junij vesela sva, da sva ga lahko  kolikor toliko aktivno preživela, dobro se počutim v naravi naj dobro počutje še traja in traja..

P .P