SPOMINI STAREGA DNEVNIKA--ZAČETEK NOVIH POTI v letu 2020

Stare poti in nove sledi- 2.1.2020Paški Kozjak 

Spet se je obrnilo leto, spet smo postali leto dni starejši in spet smo z  navdušenjem pričeli s pohajanjem po naši prečudoviti deželici.

 Kot je že klasika vsako leto otvoriva  pohode z obiskom  našega Šaleškega Triglava ,
Paškega Kozjaka, 1108 m.n.v. kot mu radi rečemo domačini. Torej po praznikih mimo kamnoloma in potem v Paki navzgor, kjer sva malo više pustila avto , kajti od pohoda na Uršljo goro konec leta sva imela še trde noge, kot radi rečemo, Prehodila sva 18 km.Za naju je to kar dovolj.Torej malo krajšo pot se še  kako prileže iti malo više, da si zbistriš glavo in da zadihaš iz dna pljuč sveži zrak. 
Dan je bil , kot ustvarjen za naju.  Sonce, modrina neba, mir , tišina,razgledi, da sva imela našo dolino in KSA , kot na dlani pred seboj ravno prav hladno , kot se za ta čas šika. Res ni bilo snega, a sva bila konec leta na Uršlji gori (o tem napišem v prihodnje), kjer sva se naužila snega in tudi ledu. Tako da sva bila kar zadovoljna z vremenom. Nekaj snega pa je v senci tudi bilo ..

S seboj sva vzela tudi psičko Mery, Čeprav ji dolge poti ne odgovarjajo več zaradi zaraščajočih  vretenc na hrbtenici. Navzdol ne sme več hoditi. Bova jo pa nesla sva sklenila. .Pa sva se  odpravila in ja pot je bila res prijetnaki je uživalana snegu. In tudi po poti po šumečem listju, da si imel vtis, da je jesen, ali zgodnja pomlad.

 tu smo se oddahnili Mery je z veseljem prebirala lanske novice prijateljev. Midva pa sva uživala ob razgledu in  januarski svežini .

 Končno smo prispeli do križa, kjer je še bolj prišlo do izraza modro nebo

Nato pa naprej do koče, ki je žal od 31 12. 2019 zaprta-

Potem pa naprej po stezi navzgor, nazaj smo šli naokoli po cesti. Lani je bilo tak čas tu gor veliko teloha, letos žal sva videla samo enega pa še tistega bolj od daleč. Ja ni pogojev je presuho.

 takih poti se nikoli ne naveličamo. Šumeče listje je kot spremljavalna  glasba  hoji.

Kmalu smo prispeli po stezi na vrh do Sv. Jošta, kjer je bila včasih (najvišja ?)osnovna šola v Slveniji. Sedaj je na žalost zaprta. Otrok je bilo vedno manj in sedaj jih kombi vozi v dolino.

 

 Cerkev je na novo obnovljena ometana.Sedaj jo je užitek pogledati. Nato sva po ledeni in deln zasneženi poti nadaljevala pot na vrh Paškega Kozjaka 1108 m na Špik

 Kjer pa je neverjetno bril severni veter, tako da sva se na hitro slikala, pri zastavi in pri prekrasni mizi , nato pa odhitela nazaj v zavetrje

 Mimo kapelice in okoli po cesti

in odhitela nazaj v zavetrje. Rada hodiva tu gor. Imava lepe spomine. Včasih smo z otroci hodili iz Velenja sem gor na Trim. Prav za prav smo prihajali iz vsehsmeri jih je kar nekaj. Naslednjič pa prideva na Špik, ko bodo zvončki in petelinčki zacveteli. ,
P:P: