Spomini starega gojzarja.---Po starih poteh in novih sledeh-LISCA

NAJIN PRVI OBISK  LETOS -LISCE

Zjutraj se prebudim, pogledam skozi okno in vidim, da jutranje sonce je pravkar obarvalo sosednjo stavbo. Kar povleklo me je v kuhinjo, kjer je on pravkar kuhal kavo. Rečem mu, greva na Lisco. Takoj je bil zato. Kajti zadnjič je on izbral cilj. Pa zaželela sem si malo toplejših krajev. Pošalila sem se"Greva v južne kraje_Pa sva šla.
Hitro sva se odpravila, tudi tokrat je Mery šla z nama, ja tako te pogleda s svojimi črnimi okicami da si misliš, ja jo bova pač nesla, čeprav je že zelo težka postala, ima apetit, posebno sedaj, ko dobiva zdravila proti bolečinam. Torej mimo Paneč sva se peljala, kjer je bilo res še v soteski kar nekaj belega ivja po tleh, še skoraj več, kot pri nas.In mimo prekrasne cerkve, ki sicer ne vem, ali je cerkev na Polani, ali Panečah. Kakor koli lepa je.To sem slikala z Lisce-

 Nato pa mimo zapuščene hiše s kapelico, ki propada. ŽAL.

 Kaj kmalu sva prišla do parkirišča, kjer sva  se po kratki odločitvi napotila v  strm klanec , kjer je bilo tudi nekaj ledu, kot je že klasika me je "ubrisalo", a ker imam kar že dobro prakso s padci ni bilo nič hudega!Hotela sem prečkat pot, a je pod listjem bil led, pa mi je spodrsnilo.

Kmalu sva prišla do kapelice Marija pomagaj, ki stoji pod  cerkvijo sv. Jošta. V strmini sva se slikala, kajti preveč na hitro sva startala. Kar pozabiva, da sva si oba že naložila dobra sedma križa na najina pleča. Pa včasih stopiva tako hitro, kot bi jih imela 30 manj.A naju telo opomni, da se tudi malo počasneje , da priti na cilj.

 Ko sva prispela do cerkve Sv. Jošta sva malicala, ja prišla sva od daleč. In prazen žakelj ne stoji pokonci.

Malo sva si kot vedno ogledala okolico, (če sva že tu). Nato pa sva srečala prijatelja iz FB, ki se je že vračal z vrha. Res sva bila vesela in presenečena, kajti že drugič smo se srečali na Lisci. Enkrat na vrhu in enkrat sedaj tukaj. Seveda smo se slikali, tudi Mery je bila vesela dal ji je priboljšek. In takoj sta bila prijatelja.

 Slikali smo se in šalili, potem pa odhiteli vsak na svojo stran.

 

 Lepa so taka srečanja, že kar nekaj prijateljev iz Google +in Facebooka sem spoznala na svojih poteh- Lepo je ko virtualni prijatelj zaživi v reali. Še nikoli nisem bila razočarana. Z nekaterimi smo postali dobri prijatelji in se večkrat srečujemo in obiskujemo. Kmalu sva po strmin in lepo udelani poti prišla na Lisco

 Pa sva si privoščila počitek ob vzletišču zmajarjev na soncu.  Pa uživala v razgledu na vse strani. No daleč se ni videlo najbolje, a dolina Save je bila kot na dlani pod nama

 Pa SV,Lovrenc pod Kozjem

 Pa meditiranje uživanje na klopci ljubezni

 Pa pogled na  Tončkovo kočo in vrh

 Pa ogrevanje na soncu, ki je končno vrnilo barvo na lica po prestani slabosti, zaradi zastrupitve s hrano. skoraj meseca dni. Ja gremo naprej v boljše čase...Pa mi trije na klopci ki ima dober namen, a je kar trda za sedet ha ha ha

Opazovanju zmajarjev v zraku- Večina so bili Hrvatje, ja tam je bil dela prost dan, ni kaj so ga lepo izkoristili!

 Pa naokoli še z druge strani na vrh..:ja tu gor se vedno počutiva dobrodošla 

 Ter občudovanje Kamniško Savinjskih alp.::Pa sveti Lovrenc je naju vabil, da ga letos spet obiščeva. Ja spomladi ga biva. Enako tudi Kozzje-Če bo le zdravje, volja vsekakor je.

 

 Pod nebesi je pihalo a nič zato- Nam je veter celo všeč, no ne za dolgo a malo je dobro, da prevetri sive celice in da energijo. Pa še prehlajena nisva nikoli.

 

 Tudi pri koči smo se ustavili, ki je bila zaprta, Seveda ponedeljek je. No nič zato midva imava vedno rezervo s seboj. Je naju izučilo enkrat sva bila na Peci, vso tekočino sva popila, sva se tolažila pa kaj, koča bo nama ponudila pijačo , da se bova odžejala. "Malo morgen" koča je bla zaprta. Od takrat nosiva jedačo pijačo s seboj. Pa ne samo peca Tudi na Pohorju sva že po več urnem pešačenju zaman čakala ponudbo zaprtih koč. Ja vsaka šola nekaj stane.

Vse klopi sva obredla, če ne drugega sva jih malo ogrela

 Pa skozi daljnogled sva gledala.

 Nato pa sva se pozno popoldan odpravila nazaj...Mimo Jošta in mimo kapelice Marije pomagaj do avta navzdol... Kar žal nam je bilo. A je že tako, kar je lepo tako hitro mine.


 Tokrat sva se vračala skozi Lahov graben in nato mimo Vrha nad Laškim

 Proti Polani  ob lepi ograji---- nato pa navzdol proti Lahovem grabnu

 Vrh nad Laškim
 Domov sva se vrnila vesela zadovoljna srečna da sva preživela tako čudovit dan v kraju kjer sva pred 54 leti najine zveze prvič bila tukaj. Vedno se rada vračava- Doma pa naju je sprejela ožarjena dolina, kajti sonce se je pravkar poslavljalo in Šaleški grad je bil , prav pravljično obarvan.

 p.p.