Spomini starega gojzarja 4.)DEL-Poti po vrhovih okoli Šaleške doline v letu 2020

4.)del SKALNI VRH 780 m

VELENJE-KONOVO-ŠENBRIC-SKALNI VRH -VODEMLJA.HRASTOVEC-ŠKALSKO JEZERO.VELENJE    

  Za ohranjanje kondicije je taka tura za naju ravno dovolj v tem času, ko nobeden ni najbolj pri močeh.Kar razgiban teren nekaj strmine , nekaj spusta nekaj ravnine, le to ni najbolj prijetno , ker je treba iti kar polovico po asfaltu. A je nama bila pot kljub temu všeč, pohitela sva mimo dreves okrašenimi z bršljanom , ter cerkve Sv. Martina v Šmartnem, ki je pred kratkim dočakala obnovo.

 Nato pa po asfaltu do Konovega , kjer se je nama odprl pogled proti Uršlji gori. Vidljivost ni bila dobra, a saj poznava vsak košček te panorame.Pa že kar vnaprej sva vedela , da bo tako , zato se nisva obremenjevala z vremenom. No nikoli se ne!

Krasen kuža je naju dostojanstveno pozdravil samo z enim HOV.

 Midva pa sva že hitela mimo hiš in kar kmalu naju je posrkal vase gozd med Velenjem/Konovim in Šenbricem, cesta se je vedno bolj dvigala in pogled nazaj je to potrjeval.

Postajalo je nama vroče. Ko sva dospela do cerkve Sv. Brikcija v Šenbricu je zapihal tako oster veter, da sva se oba zasmejala in dejala, ja ni kaj zima je .

 Ko sva prišla čez preval sva na drugi strani  videla cesto, ki pelje na Koroško.

 A se nisva predolgo zadrževala tukaj, ampak hitela po ovinkasti cesti do odcepa, za Skalni vrh in za Šmartinske Cirkovce ter Stropnico

Sprava po makadamski gozdni poti

 Nato pa po strmi z listjem posuti stezi navkreber

 Kjer sva sprva hodila po vrhu da sva prispela do najinega prvega cilja Skalni vrh 780 m... Ker je tako zelo pihalo sva se hitro samo slikala , ter pohitela navzdol 

 Proti  Vodemlji  ki pa je nižja od Skalnega vrha-,tu sva se hitro slikala ....

 kjer se je nama odprl pogled na vzhodnidel Velenja in  Velenjski grad , ter skakalnice.  A ker se je nebo tako na hitro pooblačilo in še bolj strupeno je zapihalo, da sva se odločila da bova malicala nižje na novo posekanem prostoru od koder  je čudovit razgled na vso Velenjsko kotlino.Pohitela sva naprej  in že sva bila na čistini,in po grebenu , kjer sva videla že tudi Škale, Hrastovec , ter pot in jezera, kjer bova pozneje hodila. Ter seveda vsa tri jezera in še mala , ki nastajajo vedno znova in znova.

 Tudi šopki trobentic so že krasilo robove poti

 Midva pa sva vsa vesela nazdravila z vročim čajem, ki se je zelo prilegel v tem oblačno sivem, hladnem vremenu.

 tukaj sva se v zavetju lepo usidrala malicala in občudovala pod nama prekrasno Šaleško dolino.Tako lep razgled je malo kje , kot od tu. Pa še to zato, ker je gorelo pobočje in je potem vse se očistilo . Ja vse slabo je tudi za nekaj dobrega.

 Nato pa sva pohitela navzdol, kar nekaj poti sva imela še pred sabo, a sva si malo prihranila pešačenje po asfaltu, sva ubrala bližnjico in nogam prihranila km asfalta. Še tako ga je bilo dovolj. Od Hrastovca, kjer sva prišla ven 

 Pa naprej

 Kjer sva se ujela na ovinku v kar dve ogledali naenkrat

 Ter malo niže občudovala Mini Aljažev stolpič

 Ter skozi Škale prispela končno na makadam in potem na peščeno travnato pot 

 Do škalskega jezera,ki je deloma bil že zaledenel

Midva pa sva vsa vesela, ter kar utrujena, kajti asfalta pač nimam preveč rada, a je že tako, če greš od doma peš moraš iti po njem. Ni drue možnosti.

p.p.