Lepota Brinjeve gore in del Zreškega Pohorja
Prav za prav sploh nisva ta dan nameravala iti kam. Ampak pogled skozi okno v nebesno modrino je bil tako vabeč, da sva se v petih minutah že odpravila od hiše.
Doma je bilo še še kar nekaj dela, likanje, peka kruha ampak saj vse počaka in v tej vročini sem sklenila, da bo napovedan dež ohladil ozračje. Res ga je! In ja naslednji dan sva vse opravila.
Torej
predvčerajšnje sončno jutro sva se podala v objem Brinjeve gore nad Zrečami.
Ni daleč vožnja hoje oa ravno dovolj za vzdrževanje kondicije. 6km sva naredila. Ja je bilo vožnje nekaj vmes. Drugače bi bilo več. Pa še tako je to pot sva prvič prehodila pes.
Prvo sva obiskala cerkev
sv. Matere Božje, kjer sva prisluhnila jutranjici zvona, posnetek se ne da naložiti...
Nato sva se podala naprej po cesti z namenom da obiščeva še naslednji vrh... in se v jutranji svežini,
Obhodila sva jo, ko poslikala ter prebrala vso zgodovino tega kraja, ter opazovzala vrhove na nasprotni strani. Stenico, kamor se bova letos še odpravila in Stolpnik na Konjiški gori, kjer sva letos spomladi že bila
Lepi razgledi. Na Pohorje, na Oplotnico
A sva že hitela nazaj.
od katerega je ostal še samo en zid , a je vseeno pomnik zgodovine .. Nato sva se spustila navzdol do izhodišča
jer stoji na hribčku cerkev sv Mihaela, od koder je prekrasen razgled na pokrajino in v senci mogočnih lip sva uživala ob pogledu na srnico, ki je prišla na jutranjo pašo ob robu gozda. Lep razgled in ja užitek se je bilo sprostiti v hladu . Nato pa sva odšla navzdol do avta, ki je naju odpeljal v kraj Gorenje,
1 Cerkev sv Matere Božje
2 Golika cerkev sv Neže,
3 Darjina klopca,
moral bi še biti 4 grad Freudenberg.
Ko ti zastane korak ob lepoti cvetja in urejenosti.
Poletno razkošje urejenega podeželja.
Tako da se ve
Hortenzija ja obožujem jih.
Sožitje, srnica in palček.
In prekrasne marjetke
Pozdravljena je pomahal z roko
Šedem palčkov
Palčki všeč mi je in koliko jih je.
Bujnos cvetov
Hortenzije lepe so
da se je aparat kar sam poslužil posnetkov da jih shranim za poznejše spomine.
Potomka 400let stare trte iz Maribora. Naj uspeva in rodi '.. In nadaljuje rod.
Rdeče kot kri
Vseh nians, nežne
Kar potopil bi se človek v njeno lepito
Stebelne vrtnice. Spomi' na otroštvo. Moja mama jih je imela vseh barv.
Mogočna cerkev
Me čaka v senci ko jaz slikam vrtnice.
Pogled v cerkev sv Mihaela v Zlakovem skozi vrata.
V vetru slovenskih zastav
Pogled od spodaj
Tako da se ve kako in kaj.
Res lepe kapelice. Nekako pašejo v pokrajino
Vrnila sva se po asfaltni cesti ki je bila že dodobra razgreta , ter se nato podala še v senci cvetočih lip
Pa na zdravje Na uspešen obisk teh čudovitih krajev.
Lilije sedaj je njihov čas
do gostišča Smogavc, kjer sva se razvajala na mehkih sedežih ob mehurčkih kozorogove sline
Po pešačenju po vročini se je še jako prilegel mehak sedež in hladna pijača
Gostišče Smogavc. Vredno obiska. Prijazno osebje, krasno urejeno. Ja se se bova vrnila.
Drevored cvetočih lip
. Ter se nato odpravila po krožni drugi stran nazaj proti Zrečam .
Tam so žitna polja v soncu ožarjena
Šteje promet
Pogled na Zreče
Od tam pa domov polna lepih vtisov dobre volje, doma sva bila že pred dvanajsto, kjer sva pozneje dočakala ploho za ploho, ki je le malo ohladilo ozračje. Predvsem pa v zavesti, da sva izkoristila dan , nekaj storila za svoje telo in dušo. Carpe diem-
Šedem palčkov
da se je aparat kar sam poslužil posnetkov da jih shranim za poznejše spomine.
Vrnila sva se po asfaltni cesti ki je bila že dodobra razgreta , ter se nato podala še v senci cvetočih lip
. Ter se nato odpravila po krožni drugi stran nazaj proti Zrečam .
Od tam pa domov polna lepih vtisov dobre volje, doma sva bila že pred dvanajsto, kjer sva pozneje dočakala ploho za ploho, ki je le malo ohladilo ozračje. Predvsem pa v zavesti, da sva izkoristila dan , nekaj storila za svoje telo in dušo. Carpe diem-
Ni komentarjev:
Objavite komentar