Mala jezerca , ali kali na pobočju Kranjske rebri me vedno znova očarajo, posebno to, ki je sijalo v sveži zeleni prevleki,kljub jesenskemu obisku
Pa katedrala v gornjem gradu je po prostornini največja cerkev in največja baročna stavba v Sloveniji. V 18.stoletju jo je dal postaviti škof Ernest Attems. Posvečena je svetima Mohorju in Fortunatu in ima umetniško zelo dovršeno notranjost s številnimi slikami in freskami , oboki in kamnitimi kipi.
Pa Velenjsko jezero kjer se skoraj vsak teden sprehajava, v vsakem letnem času, kadar pač nisva kje više- Pohodi, ali sprehodi,,ob neskončno dolgih ograjah odvisno pač od tega, katero varianto vzameva.-Pa pobočje Boča, ki vsako jesen zažari v čudovitih barvnih odtenkih. Ta motiv je za mene eden najlepših prikazov barvne jeseni.
Pa odsevi na Škalskem jezeru se me vsakokrat dotaknejo, da obstrmim in mi zastane korak
cvetočo podobo njegovega pobočja
Vsi odtenki barv od bele , roza , rumene, modre in rdečih nians..Ter s svojim spremenljivim vremenom. Od megle do jasnine, od prekrasnih razgledov daleč naokoli do goste megle, ko komaj vidiš par metrov predse.
Pa naša Velika planina, katero obiščeva vsako leto dvakrat. Spomladi ko prvič obleče svoj lila roza plašč iz spomladanskega žafrana, ter jeseni, ko žari v jesenskih zlatih barvah
V Okonini stoji cerkev svetega Jakoba, ki je prvič omenjena v 15. stoletju (1455)Večkrat je bila spremenjena.leta 1934 je pogorela z delom v vasi. Z Obnovo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je dobila podobo, ki jo ima še danes. Cerkev stoji na rahli vzpetini nad vasjo.
Pa seveda Tončkov dom, kraj za najine najzgodnejše spomine. Ja tu gor se rada vračava vedno pogosteje
Pa naše mesto pogled zZ Velenjskega gradu, me vedno znova očara in preseneti, koliko se je spremenilo od 1965 leta, kar sem jaz prišla v Velenje.
Jutro ob Škalskem jezeru le lahko tudi tako
motiv iz Slovenskih goric, ki me vedno znova navduši
Pa poletje na Uršlji gori in njena cvetoča planjava
Pot na Peco je v poletnih dneh prava poslastica, že od zacetka te spremlajo ob robovih poti krasni šopki naprsstecovPa seveda jutra na Svinjški planini, na Ladinger spitze 2072m na Avstrijskem Koroškem Je vedno užitek vreden zgodnjega vstajanja.
Pa pohod mimo Rimskega vrelca pozimi zgodaj zjutraj mimo zaledenelega bajerjaki je deloval naravnost mistično v polmraku v svoji indigo barvi
Pogledi iz vrha Storžiča na prehojen greben za nama in vreščanje kavk na vrhu, ki so se prepirale za vsak košček kruha...
V prvem soncu vrh Storžiča 2132 m te vedno očara ter cvetje posejano po njem.
Pa črni vrh na Slovenj
Graškem delu Pohorja, ki je za naju prav priljubljen kotiček. Velikokrat se vračava sem V jeseni pozimi spomladi poleti. Zjutraj čez dan in zvečer. Od tu so fantastični sončni zahodi in razgledi na KSA Peco Uršljo goro, Mislinjsko dolino- Celo v Šaleško dolino se lepo vidi.,
Pa Ribniško jezero na Pohorju, je vedno lepo, ko so v njem cvetoči lokvanji, ali brez
Jezerski vrh z obeležjem iz druge svetovne vojne, kot spomin , predvsem pa opomin, da se take morije ne bi več dogajale nikoli.
In seveda Ribniška koča, kjer sva vedno zadovoljna s postrežbo in prijaznostjo. Pa tudi lepe spomine imam na ta kraj malo nad kočo sem videla ob sedmih zjutraj ruševca.Ki je menda spal na drevesu in je odfrfotal, kake 300 metrov niže na vrh , smreke,kjer se je sukal in grulil v junijsko jutro- Prekrasno spomini.
Preveč aktiven ni mogel biti ker je bil le čisto na vrhu. A mi je ta posnetek polepšal dan. Še danes se mi dobro zdi, da sem ga ob tem času videla, ko pa pravijo, da je treba iti zelo zgodaj, da vidiš divjega petelina...
No zgodnja sva tudi midva bila a to je bilo tam na Črnem vrhu, kjer so se zlatile trave v prvem žarku sonca
Čarobni trenutki... Ki žal tako hitro minejo, a ostanejo ujeti v spominu in sliki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar