Današnji dan.....
Kako se lahko mišljenje o kaki stvari spremeni, posebno če si sam udeležen v tem. Štirinajst dni je že od mojega padca in posledično poškodbe zadnjega dela hrbta. Stanje se sicer po polževo izboljšuje in danes mi je celo uspel sprehod štirih km. Seveda pod vplivom tablete proti bolečinam.A za kako ceno. Sedaj ko je čas za spanje mi velik hematom, na zadnjici utripa kot semafor , ko se ne more odločiti ,ali naj bi žarela rdeča, ali oranžna barva. Hladim, a kaj ko se vse skupaj takoj posuši.
A sem še vedno optimist. Kajti modrice na nogah in ramenskemu obroču so izginile . Hvaležna in vesela sem, vesela sem da vsaj hodim lahko, čeprav počasi , in z občutkom, da so moje noge, kot iz žolce , tako so se mi tresle ob prihodu domov. A vendarle sem ponosna sama nase,da sem vztrajala in naredila 6000 tisoč korakov. Hura.
Danes sem čisto drugače dojela , poškodbo in nezmožnost normalnega gibanja, kot drugače. Je že tako, če ti kdo razlaga kako ga kaj boli, kako je nezmožen opravljati gotovo delo , ali gibe, hm pač poslušaš,si zamisliš, ja mora biti hudo, a se te ne dotakne tako, kot če si sam v tem stanju. Čisto drugače gledaš na svet oziroma hendikepirane ljudi okoli sebe. Postaneš bolj sočustvujoč ....morda tudi boljši človek. Vsaka slaba stvar ima torej nekaj dobrega v sebi.Čeprav boli.
Da opišem današnji dan Ti pade na tla kaj,ne moreš pobrati,vedno ni pri roki koga da bi ti pobral..Treba se je obleči, glej ga zlomka saj ne morem obleči spodnjega perila, hlačk na primer. hlače so mi preozke zaradi otekline , torej, ali ostanem doma, ali pa oblečem krilo Če grem ven, naj zapiha veter, pa mi bo dvignilo krilo kot ga je Marilyn Monroe, ko je stala nad izpušnim jaškom in ji je njena plisirana obleka zaplesala čača ča .
Isto je pri oblačenju nedrčka. Hrbet je še ves boleč na dotik, čeprav se barve posledice padca počasi razblinjajo je bolečina še kako prisotna. Torej se odločim da grem ven brez spodnjega perila .Še dobro da je tako toplo.
Torej oblečem ohlapno obleko, kajti z leti je tudi pri meni gravitacijska sila naredila svoje. ha ha. Torej v upanju da je zunaj brezvetrje, za vsak slučaj pa držim roke togo ob sebi, da ja ne bi pohujšala kakega mimoidočega.
Kakor koli vetra k sreči ni bilo, ugotovila sem, da je večji dol moje kondicije, (mimogrede, je ni bilo malo) šlo k vragu. Hitro se utrudim , le volja mi je še ostala. Včasih je res tudi to premalo. Jutri poskusim spet. Če vse posreči morda celo popolnoma po predpisu oblečena ha ha. Ja humor me še ni zapustil, ker vem, da če bom čemerna še bo dalj trajalo okrevanje.
Tako sedaj je čas spet za hlajenje mojih treh črk in pretežni zadnji del telesa. No pa da vsaj zlomljenega ni kaj .... bo že
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar