TUDI TO JE ŽIVLJENJE- MOJA RAZMIŠLJANJA- O STAROSTI

Pred nekaj dnevi sem po emailu dobila tale zapis, ki mi je dal misliti:O prispodobi tega kar  je zapisanega in o tem, ali se to res dogaja- Torej tako je zapisano: 

CITAT

_-------------''Zdravo sinko, rad bi ti povedal, da se s tvojo mamo ločujeva po 45 letih zakona.'' ''Oče, kaj pa govoriš?'' ''Sine, s tvojo mamo se niti gledati ne moreva več, sploh pa se mi ne ljubi razpravljati o tem, raje pokliči svojo sestro in ji povej.'' Sin pokliče sestro, ki se začne dreti v slušalko: ''Kaj?!? Ločila se bosta?! Ne, ne bosta, jima midva ne bova pustila!'' Takoj pokliče očeta v Prekmurje in se pokroviteljsko razburja: ''O čem vendar govoriš, oče, kakšna ločitev vendar? Glejta, da ne bosta ničesar naredila, dokler ne prideva z bratom v soboto k vama. Lepo pridna bodita in rada se imejta, sta razumela?'' Starček odloži slušalko, se obrne k ženi in ji reče: ''Urejeno, prideta za moj rojstni dan, ampak zdaj se morava domisliti, kaj bova rekla za Božič?'

-----------------------

KONEC CITATA_

pa sem kar hitro, nepričakovano  dobila odgovor na to. Bila sva na obisku pri prijateljih, s katerimi  prijateljujemo že več, kot štirideset let. Redno se srečujemo in obiskujemo. Sedeli smo pred hišo in se menili o tem in onem, ko jaz vprašam, kaj pa kaj vaš sosed, s katerim smo se  poznali, a nismo imeli tesnih stikov. Vedela sva da  mu je lani poleti umrla žena . Imela sta sedem otrok., Dokler je bila še mati živa so bili vsak teden pri njih doma. vnuki,   hčerke , sinovi. Skratka bili so na kosilu ,varstvu  skratka, delovali so kot velika srečna družina. 

Ker sva navadno vedno videla koga iz med otrok,ali vnukov, vedno je bil živžav okoli hiše. Sedaj pa je vladala vse naokoli mrtva tišina. Pa je povedala prijateljica, da je sosed   dejal, da so po smrti žene, še prišli in zahtevali , da bi jim dal denar, kot ga je ona prej dajala otrokom. A on je odklonil ter rekel , da mora sam imeti za preživljanje. Prosil jih je , da bi kateri prišel, da bi  mu kaj opral( je že krepko čez sedemdeset let.Ali kam peljal, pa da bo dal za bencin. Izginili so kot kafre. Od takrat ni bilo nobenega več blizu. Spoznal je neko žensko, ki bi prišla živet k njemu , da bi mu gospodinjila A takrat se otroci niso strinjali z njim  Otroci so zahtevali naj se spravi v dom, ali kam, da bodo lahko potem  prodali stanovanje., Ter si razdelili denar! 

Pa sem pričela razmišljati, kako je to mogoče, spravil  je vse otroke h kruhu.Sedaj , ko bi res bil potreben pomoči pa nobenega ni več blizu. Seveda,če bi vsakemu plačal obisk. 

Sem se ob zgornjem zapisu zamislila, da , če bi se meni to dogajalo, raje nimam nobenega blizu, kot pa da bi morala plačati za obisk.

 Kruto je življenje, a teh primerov žal ni malo. Tudi družine so se nekje tako spremenile , da se vse  gleda skozi denar. Ko sin , ali hčerka pogleda očeta, mater  ne vidi njegovega obraza ampak samo še

šop bankovcev....Kako  pa bo , ko bodo oni odrasli? Ali se zgodovina , kot povsod tudi tu ponavlja. A jaz mislim da bi morala biti  družina na prvem mestu...V dobrem in slabem...
p.p.