DNEVNIK PSIČKE MERY _ 18 del.

TEČEJO TEČEJO LETA- TUDI MENI
Že kar nekaj časa , torej od lani  nisem napisala nič.  Nekaj ni bilo časa, nekaj smo res precej hodili naokoli. Pa spim sedaj veliko več, kot sem še lani... Ja leta tudi meni teko....A danes je tako vreme , da ne veš ali bo dež, ali kaj. Pa sem pogledala malo v zapiske, kjer si zabeležim kako malenkost... Kajti je  že tako da kljub temu je vedno kaj na novo.  Lani oktobra je bilo pri nas kar žalostno. Muca Liza je zbolela in čeprav sta se Ona in On zelo trudila, jo nosila k veterinarju, a žal ji ni bilo več pomoči. Da bi jo odrešila trpljenja je veterinarka predlagala naj jo damo uspavati.
Kako prazno je bil v hiši, ko je ni bilo več. Posebno mi je manjkala, kadar sva bili sami doma sva se igrali in vedno je kaj "ušpičila". No jaz tudi  he he ,a on je vedno dejal da je najbrž Liza naredila kaos.  Pa tako lepa muca je bila.  Želvovinaste sorte,pravijo, da te muce prinašajo srečo. Ja res je nas je osrečevala ,le sebi ni mogla pomagati Dobrih pet let je bila pri hiši, kar sta jo moja dva rešila iz smetnjaka  , kjer jo je nekdo zavrgel . Sama kost in koža jo je bila 

 A potem se je ob skrbni negi le popravila. Čeprav je ostala še bolj plašna, se je sčasoma le privadila mene in novega okolja. Je pa res, če je kdo prišel je takoj zbežala in se skrila pod posteljo. Ja kdo bi vedel, kaj vse je doživela od okrutnih ljudi..Ko se je lepo poredila je postala prava lepotica. Uživala je na mini vrtu na balkonu in  se grela na soncu. imela je zelo lepe oči....

 Jaz sem kot  še vedno sedaj  v središču pozornosti, pri njej in pri njemu.

Le da mi pri njemu veliko bolj uspeva. Če ga pogledam tako iz pod čela mi vedno reče,:Si pridna, boš dobila, kak posladek. Pa mi da palčko, ali priboljšek. Pa tudi kadar smo pri kosilu se  usedem poleg njegovih nog, tako večkrat pade, kaj z mize. On reče , da nehote.  Pa tudi drugače sedaj nadoknadim njegovo odsotnost lanske pomladi, ko je bil v bolnici. Kadar gleda TV, ali bere, Mu lepo ležim  na nogah
 No posledica vsega tega razvajanja in seveda mojega apetita, so vidne okoli mojega trebuščka. Postala sem okrogla, Ona pravi, da sem , kot safalada, ki jo reklamira po TV tisti igralec iz Žlahtne štorije...Joj kje so časi, ko sem bila še tako vitka 
Mi smo še vedno , kot lansko leto tudi čez zimo zahajali v hribe.

 Kjer sem spoznala zelo veliko kosmatinčkov, takih in drugačnih

Spremljala sem ju povsod, le kadar je bilo preveč snega, sem ostala doma, ker ne bi mogla hoditi po globokem snegu in na nogice se mi je oprijemal sneg.  Takrat sem bila taka kot Jeti ,kadar pa je bil sneg suh sem ju spremljala.  A ker sem se zredila sem postala tudi bolj okorna. Imam skoraj deset kg. Ko pa sem kar naprej lačna. A Ona mi ne da drugače, kot  takrat ko je čas za to. Kljub temu, da kar precej hodimo,  ne shujšam.

 Letos spomladi sem opazila, če hodim navzdol, da me tako zaboli vrh hrbta, da sem se kar nekajkrat ulegla na pot . Ko smo obiskali Lovrenc pod Kozjem, sta nameravala še naprej peš proti Lisci. Ko sem videla, da sta krenila v strmino sem se ulegla na cesto. Onadva sta opazovala cerkev SV. Lovrenca in sta šele čez nekaj časa opazila, da ne grem za njima.

nisem mogla naprej. . Tako smo se obrnili in spet šli na parkirišče, ter se nato odpeljali z avtom na Lisco. Že dva in pet deset let hodita gor in sta šele prvič se peljala z avtom gor. Pravila sta, ko ne bosta mogla več hoditi se bosta peljala z avtom gor, no ja sedaj jaz nisem mogla pa smo se peljali gor. Ker ona dva nista vedela , kaj mi je ,sta me klicala  in vabila da naj grem. Ker pa sem po tem kar par krat tako naredila, sta me peljala k veterinarki,

ki me je slikala, vzela kri.

In rezultat je bil Da se mi zaraščajo vretenca na hrbtenici, ki mi povzročajo  hude bolečine pri hoji, posebno pa še pri hoji navzdol.
Tako sem sedaj bila zadnjič z njima, ko smo šli na Mozirske. Bom pač morala počakati doma.  O v sončni park in okoli naših jezer bom še vedno lahko hodila. Vsaj upam, da se mi stanje ne bo poslabšalo.Dobila sem zdravila za deset dni, potem pa pe spet neki prašek, ki ga naj dobim, kadar mi bo res hudo.  Hoja po stopnicah n navzdol pa mi je bila odsvetovana.  Tako me On kadar me pelje ven vedno nese po stopnicah navzdol , nazaj pa lahko grem... Ja zelo mi je žal, ker ne morem z njima v hribe. Tako lepo nam je bilo.  Toliko smo doživeli skupaj, toliko lepih dogodivščin , spomnim se lanskega leta, ko smo šli na Temnjak nad Dobrno, ko sem stekla naprej povaljala po cesti,

 

ki je tako omamno dišala in "ujela " suho žabo v dlako. Se mi je zataknila za ovratnico, ne vem zakaj je Ona takrat "jamrala" ha ha. Sem ji hotela pokazati, da jaz tudi lahko ulovim plen, pa čeprav je suh....Dišala, ali kakor je Ona dejala smrdela sem kot dihur,
 Karv veliko takih in podobnih dogodivščin je bilo. No vse niso dišale he he....Saj sta me še do pred kratkim povsod, razen na Veliki Rogatec in na  Lepenatko vzela s seboj. A sem navadno zadnji del poti bila v njenem nahrbtniku, . A ker imam le  skoraj deset kg. Me ona ne more oziroma ne sme nesti. Kajti ima osteoporozo in  naj bi  bil njen limit pet kg. On pa tako ima nahrbtnik in seveda  probleme z križem.
 Ja Pa še niti nisem tako stara, Oktobra bom stara šele sedem let. Predhodnica pred mano je dočakala dobrih 16 let.
 Upam da bom kljub moji težavi še lahko dolgo ob njiju jo spremljala po ravnini, jima polepšala dneve jeseni, tako, kot jih onadva polepšata meni. A Ona vedno reče, Vse mine nič ni večno gremo počasi proti portalu

ki meji na mavrična obzorja ,Tam po planjavah z modrim cvetjem bo nam vsem lepo ,... tam nekje za mavrico. kjer so poljane polne rož......

 Sicer ne vem točno, kaj vse to pomeni, sedaj mi je sicer kljub vsemu zelo lepo in  naj dolgo še  samo tako ostane. Mery, ki je sedaj spet lačna in zaspana ,pa še strah me je ker tam nekje v daljavi grmi. Moram čim prej k njej Ona me bo potolažila, še vedno je bilo uspešno.... Se javim ko se bo nabralo spet kaj zanimivega . 

Mery