SPOMINI STAREGA GOJZARJA -RESEVNA

HRIB RESEVNA ,POLN ENERGIJE

Dnevi so vsak dan  daljši, sonce vedno topleje greje ,želja po bivanju in odkrivanju narave je vsak dan močnejša. Kajti vreme je  zelo nestanovitno in tako se moraš pač odločati za malo krajše cilje. Prav za prav sva nameravala iti na Lom nad Topolšico, kjer sva bila  2013  a nam je bilo zelo všeč, čeprav sva takrat namesto po  označeni poti (ki sva jo zgrešila, šla okoli po cesti in ja namesto  1 ure sva potrebovala skoraj tri, da sva prispela na vrh Loma na Skalni vrh.

No bova pa drugič šla.  

 Ker se že kar nekaj časa odločava da bi obiskala hrib Resevno nad Šentjurjem oziroma Štorami, in ker sem videla  da je prijateljica naložila slike od njenega pohoda na Resevno sva se odločila  zjutraj ob pitju kavice , da jo obiščeva.

 Peljala sva se po avto cesti in namesto da bi krenila na izhodu na desno sva zapeljala na levo. Prispela sva v kraj Svetelka ki je zelo lep, posebno mi je bila všeč cerkev.

Tako spoznaš še druge kraje , ki jih drugače ne bi...Tam sva vprašala za pot in so naju prijazno napotili nazaj skozi Šentjur in tam sva krenila do lepe kapelice, kjer je nama prijazna gospa  razložila, da lahko greva naokoli po položni poti, ali pa po strmi. Nasmejala sva se in se odločila za strmo. Pa kaj nama strmina naredi sva se šalila na svoj račun na najine že malo okorele sklepe, da o mojemu trnu , v peti ne govorim ,ki me tu in tam  še vedno zbode , da poskočim v zrak kot bi imela 70 let manj. 

 Kako se strinjam s tem napisom, Hoditi, dokler se le da, dokler nas noge bodo nosile. Če ne v strmino pa po ravnini he he...

 po krasni cesti med čudovito posejanimi cvetočimi travniki, vinogradi

 vdihavala sva vonj sveže pokošene trave, ki so v gostih redeh čakale na nadaljnjo obdelavo...

 po gozdni makadamski cesti sva dospela do odcepa potem pa na strmo pot navzgor

 Skoraj senčna stran je bila in prav prijetno sva se oba počutila. Kar čutila sva, da bova, kljub strmini polna kondicije , dobre volje in zadovoljstva..Krasni kontrasti  v gozdu  so naju povsem očarali.

 Nikoli še nisva bila tukaj in tako nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ.Tako sva z veseljem zakorakala v breg. Ki niti ni izgledalo da je strmo. Ko sem pogledala navzgor sem imela vedno občutek, da je samo dvajset metrov strmina potem pa je položno, a kljub temu sva uživala, kajti oba veva da morava vzdrževati kondicijo, ki se tako hitro lahko izgubi, povrne se pa težje. Leta se poznajo , a imava oba voljo da to nekako preskočiva hi hi hi

 ozka steza proti vrhu je  bila vedno bolj strma,a je nama kar uspevalo da sva kmalu prišla do krasnih stopnic,

ki so se končale na krasni asfaltni cesti, nekaj časa sva šla po njej in prišla do lepega korita z vodo

 krasno korito z neutrudnim možicem ,ki je poganjal majhno mlinsko kolesce. Napila sva se dobre Resevniške  vode

še malo in sva prišla na čistino z spomenikom iz druge svetovne vojne. .Kar milo se mi je storilo, ko sem prebrala , da sta dva padla  na pragu svobode.  Ja naj se ne ponovijo grozodejstva vojne.

 ob poti so rasle prekrasne cvetlice podobne kukavicam. Zelo je nama bilo všeč tukaj

Kmalu sva prispela do doma na Resevni , odšla sva prvo kar naprej   do vrha in na stolp , kjer sva uživala v čudoviti panorami. Videla se je Celjska kotlina, hribi daleč naokoli, no KSA se niso preveč dobro videle ,kajti vidljivost ni bila preveč.












POGLED Z VRHA STOLPA

ZELO LEPO UREJENA OKOLICA

Nato sva se  vrnila do koče in se predala soncu, ptičjemu petju in tišini narave, ko šepeta svoje pomladne skrivnosti. Čudovito je bilo. 

Bila sva povsem sama, ni se nama mudilo nazaj, a seveda vsega lepega je enkrat konec žal. LEPO DREVO OB POTI, KOT ČRKA S, KAR JE POMENILO, DA JE TREBA VZETI SLOVO.

NAVZDOL JE ŠLO KAR HITRO

PO OSENČENI ŠIROKI GOZDNI POTI

JE NAMA ŠLO ZELO HITRO

Kmalu sva prišla spet do vasi

kjer sva občudovala čudovito okolico Šentjurja

mimo zoranih polj in cvetočih gozdov 

sva se spet odpeljala proti domu napolnjena z energijo , dobro voljo in spoznanjem, da narava res lahko napolni človeka z lepoto in dobro voljo.Lepi so ti kraji, pravljični z zelo prijaznimi ljudmi.

 ZA SLOVO NISEM MOGLA IMO PREČUDOVITEGA DREVESA ZLATEGA DEŽJA ...JA POMLAD JE RES EKSPLODIRALA V VSEH BARVAH IN  OBLIKAH
LEPO POMLAD ŽELIM
P.P.