SPOMINI STAREGA GOJZARJA- KO POGAČICE CVETO- .URŠLJA GORA

Kot je že klasika  so jutra v naši dolini nekaj posebnega. Modrina neba z rahlo roza navdahnjenim obzorjem je dalo slutiti, da bo dopoldan lep , popoldan pač tako, tako odvisno od vetra iz  katere smeri bo prinesel oblake, kajti tam na vzhodu so se že pojavljali .Najin cilj URŠLJA GORA IN POGAČICE
Peljala sva se čez Zavodnje na katerem pobočju sva opazovala Šaleško dolino, ki se je prebujala v prvem  dotiku sonca. Ter se nato mimo Ciganije

Ter Kotnikovega vrha in Križana zapeljala do  

privezane mize  nad Šisernikovim travnikom, kjr sva opazila, da je vsa Mislinjska dolina odeta v debelo odejo iz megle. Avto sva nameravala pustiti tam, a asva se na mojo željo odpeljala malo više zaradi mojega bolečega prsta na nogi. Kajti še tako sem vedela da bo mi hoja nazaj delala preglavice.

 Kaj kmalu  od parkirišča naprej sva prišla v pravljično obarvan gozd in ob cesti, kjer se je skušalo

 Sonce prrebiti  skozi meglo ki je izmenično zakrilo ta del. A ko sv aprišla do rampe so se pred nama odstrla nebesa, kot sem dejala možu. Kajti od megle ni bilo ne duha ne sluha. Jutro pa nam je postreglo z vso svojo lepoto

Vsa vesela sva hitela po sprani cesti, kajti zadnje neurje  tudi tu ni prizaneslo naravi. Še dodatna podrta drevesa ob poti so bila dokaz.. A midva sva hitela naprej ter uživala ob čudovitem mladem zelenju  od katerega  še pred enim mesecem ni bilo ne duha ne sluha. Smreke so cvetele, kljub zgodnjemu jutru je bil zrak  prepojen s čudovitim vonjem .Kmalu sva prišla do ovinka, kjer se navadno malo oddahneva se odžejava

 Nazdravila sva z željo da bi se še velikrat lahko ustavila tukaj

 Svežina jutra in glasno ptičje petje je naju navdajalo z veseljem in srečo , ter hvaležnostjo da je nama dano da  lahko uživava lepoto narave, čisto od blizu. Ter se ob tem spomnila na moje prijatelje/ice, ki tega ne zmorejo več.  Ter še v mislih dodala za nje nekaj optimizma in dobrih želja...

 Ob cesti sem videla, kljub jutru že kar živahnega metulja, mislim, da je apolon, ali pa belin..Kakor koli ker obožujem metulje mi je še polepšal jutro.

Midva pa sva spet hitela naprej po strmi cesti ,ter se pod modrino neba  , tu in tam ozrla v Mislinjsko dolino ki je počivala pod gosto meglodo klopce in odcepa, za pot ki vodi mimo macesnov do kapelice

 

 Odpočila sva se za trenutek, kot vedno na klopci in se nato mimo macesnov  in mojem najljubšem ovinku kmalu  prišla do točke, kjer se je pred nam prikazala v soncu cerkev Sv Uršule na gori do kapelice 

 No niti nisva bila tako zgodnja, a ker je ob poti toliko lepot, ki enostavno ne moreš mimo, pa nama vzame čas. A saj se nikamor ne mudi, kot vedno je nama pot tudi cilj. Škoda bi bilo, da bi kar hitela naprej. kako lepa zelena je bila planjava. Narcise v globeli na desni strani, tik ob poti pa že navadni svišč, ter pogačice. Ja kaj naj človek naredi drugega, kot uživa in poslika to lepoto , ter jo odnese s seboj v aparatu za spomin na ta čudovit dan.

 

Kmalu sva prišla do prve razgledne točke, kjer si je on vzel svojih pet inut, ter užival na svežem zraku, pogledu na Mežiško dolino, ki je enako, kot Mislinjska dolina počivala pod meglo. Le obronki Golice, oziroma Koralp so se pokazali tam daleč na obzorju.

 Seveda sva tudi midva ovekovečila tta krasen dan

 Ter nato pohitela do mogočne bleščeče cerkve, ki se je kopala v jutranjem soncuPrvo sva odhitela mimo koče, kjer je že bilo nekaj pohodnikovna vrh, kajti bila sva radovedna, lai so pogačice tudi tukaj že razcvetene. Ja nekje so, a pod vrhom bodo se razcvetele , šele čez kak teden


 Ja lepa je ta naša gora

 Veliki cvetovi modro nebo, skratka prelepo. Hitela sva na vrh

 Tudi KSA so bile v megli, le Triglav in vrh Obirja je kukal ven

 ob takih pogledih se počutiš, kot bi bil na letalu in gledal na zemljo iz zraka.

Pa še nekaj posnetkov  meglenih dolin

 

 Seveda me je slikal med pogačicami

 pa ko slika aparat sam. ker nimava Mery s seboj so pač slike , kot so he he he

okoli Uršlje do poti na vrh.Kjer sva se  pogovarjala s pohodnikom iz Šaleške doline. On je odšel naprej midva pa sva se poslikala, sva s e tudi midva vrnila do cerkve, ki pa jo je zakrila megla. Potem sva nato odšla h koči, da vidiva nove oskrbinike,, ter da pozajtrkujeva.Čas je že bil he he.

 dobra  ponudba. zelo prijazna oskrbnica. Ja prijetno presenečenje, če pomislim na zadnja leta, ko so se  oskrbniki menjavali in postrežba bila nična....Kljub zgodnji uri sva nazrdraila po krepkem zajtrku. Ja je pač tako  prazen žakelj ne stoji pokonci. Ko sem prišla do koče sem se sezula in kar nekaj časa uživala ter hodila po mehki rosni travi. Potem sem dala gor druge copate gojzarje pa so romale na ramo. Tako, da sem potem le brez bolečin prišla nazaj do avta.

 

Veliko svišča je tu gor , pa seveda pogačice, kako lepo šele bo, ko bo vsa gora odeta v zlati plašč teh leptic.

 Ko slika on

Koliko megle, od kod je prišla sva se spraševala. Ja najbrž iz Prevalj ha ha ha ah oziroma iz Mežiške doline 

 Ker sem bila prvič tu sem prižgala 4 svečke za njega za zdravje za varen korak, za mene za zdravje, za varen korak pa še za mojo ožjo družino.

Ko sva odhajala se je megla vedno bolj gostila, a metulji so kljub temu uživali na cvetovih regrata

 Šla sva okoli po cesti in ko sem se ozrla nazaj se cerkev skoraj ni videla , pa tudi kar pohiteti sem morala, ker se je moj kar razblinil v megli

 Še zadnji "napad " megle

 To pa je za mojo prijateljico, ki ljubi modrino

Ja na Parkirišču se je izmenjavala kontrastna svetloba.

 Kar nekaj kolesarjev sva srečala

 Kaj kmalu sva bila pri privezani mizi in nato na levo proti Verneršeku, kajti cesta do Križana in čez Sleme od Kotnikovega vrha je zelo slaba.

 Pa sva mislila, da sva videla že vse, kar je naredil vetrolom. Tu je skoraj na čisto podrlo drevesa.

Kmalu sva se pripeljala do Plešivškega mlina, kjer sva si vzela čas se sprehodila okoli mini jezerca in uživala v pogled na cvetoče kostanje odseve, vodo in na bližnji travnik  z bogatem cvetjem 

Kako lepo je tukaj, mir svež zrak, lepota odsevov pomladi, življenja

Pa na metulje vseh vrst

 Lep mlin

 

 Pa sva se namenila da tokrat greva na slepo, čez Razbor in Velunja in naprej. Ko prideš na vrh od Plešivškega mlina do kužnega znamenja V Razborju sva sicer že bila pred davnimi leti, ko smo z družino delali Šaleško planinsko pot. Drugič pa pred leti ko sva svaka peljala obiskat sorodnike, a smo prišli iz druge strani iz Slovenjgraške. Vedela sem da je tu zgoraj strmina,Je pa zelo lepo urejen kraj ljudje zelo prijazni in kraj kot v neki pravljici cvetoča pobočja, lepo urejena okolica hiš, ja lepo je tu , pe se bova vrnila sem, No naj naslednji posnetki to potrdijo kako lepo je tu. Kljub strmini lepo obdelana polja

a da je taka sem šele sedaj dojela.  Tu na tej sliki se sicer ne vidi a je kar strmo pa še večji nagibi so... A kraji so tako lepi...

 Vse v cvetju kamor se ozreš

pogled tja čez na čudovito osvetljen hrib

 Potem sva prišla v Spodnji Razbor, a sva morala narediti obvoz, kajti tam asfaltirajo cesto. Pa sva se peljala po Spodnjem Razborju .Kakor je Zgornji v bregu je tu prekrasna idilična dolina . Vredna obiska.

 Ko sva prišla čez preval sva prispela v Ravne, no ki niso tako ravne hi hi. A so zelo razpotegnjene.

 Priključila sva se cesti, kjer sva pred nekaj dnevi bila na ogledu cerkve Sv Duha nad Ravnami, ter se nato peljala po dolini, do cerkve Sv, Urha in ja naredila sva zelooooo velik krog  a je bilo vredno. Včasih ni samo to koliko hodiš, ampak tudi to, koliko in  katere kraje  odkriješ.

 Pogled na Škale v ozadju na levi Lubela na desni paVodemlja z Skalnim vrhom.. Tako sva se potem mimo Škal in Hrastovca in Škalskega jezera
vrnila domov iz čisto druge smeri.

 Tako to bi bilo vse od včerajšnjega pohoda na Uršljo goro. Kljub  bolj kratki peš poti , je bilo za mene kar dovolj , sedaj moram prvo pozdraviti moj prst potem pa gremo v nova jutra nove poti. Kot zakleto je to leto -Ja vedno se nekaj najde .Komaj prvo "zrihtam"evo je že drugo tu. A seveda se ne dam, saj boli me tudi doma . Sem pač optimist
p.p.