SPOMINI STAREGA GOJZARJA- MESECU APRILU V SLOVO-2 DEL

April se že počasi nagiba na drugo polovico, pa sva se odločila, da greva na Boč. Po čudoviti pokrajini mimo Slovenskih  Konjic , ter mimo Poljčan, skratka tako lepi kraji ,da bi najraje obstal in samo užival v pomladnem razkošju.  Nebo se je spreminjalo, kot bi se umetnik igral in enkrat nanašal temne barve pa spet modre pa sonce,ja čudovit dan ustvarjen , kot nalašč za naju.

BOČ - KROŽNA POT ČEZ BALUNJAČO-


Ne toliko zaradi velikonočnc, ki pa so bile, roko na srce zelo klavrne. in malo jih je bilo. Nekaj so jih pokradli , nekaj pa jih enstaavno ni bilo na  za videti. No nama to ni nič naredilo, kajti teh sva se naužila oziroma njihovih cvetov na Boletini pri Ponikvi, pač pa zato ker bi rada šla spet na vrh Boča preko Balunjače . Kjer sva bila leta 2014.mimo Špelcine votline ter nato po krožni poti nazaj do Planinskega doma in naprej do avtomobila, ki je naju čakal ob cesti .

 Uživala sva na vrhu , čeprav je pihalo, kot za stavo,sva se pa spravla v zavetje in opazovala čudovite petelinčke ki so se bohotili po vsem vrhu okoli stolpa. Dohitela  sva slinarja ha ha no malo prej sva pa bila na vrhu, kot on hi hi

sonce je bilo in  spet ne, pokrajina se je tako hotro spreminjala v pravljično in spet nazaj v čisto navadno barvo

 pogled od zgoraj na desno na Boču

 po zanimivo razpletenih koreninah

 še zelo dobre volje

 Mimo planinskega doma

 mimo utrujene muce

 mimo rastišča velikonočnic

 po ravni cesti od oma na Boču

 pogled še od spodaj

 Mery pozira , Jaz pa gledam na vrh Špelcine skale, ali votline, kjer so klini  in skale, joj kako lep pogled

 tako je pihalo, da sem jo komaj ujela v objektiv

 lep... Potem pa navkreber, kako dobro mu gre strmina, jaz sem malo bolj od zadaj. Ja pa bo že, voljo vsekakor imam. Vedno !!!!

                                                                    kako lepo bleščeče bukve v jutranjem soncu. Kljub strmini pozabiš na napor

 kar hladno je bilo zaradi vetra, ki je še povišal občutek mraza

 pa na zdravje na uspešen pohod

 nisva šla na vrh sva že večkrat bila . Pa še Mery sva imela s seboj in nje je strah višine. Pa vetra itd...

 izmenično sonce in sence

kjer sva se odžejala in se malo odpočila po vetrovnem vrhu Boča ha ha 

----------------------------------------------------------------------------------------------------------

-------------------------------------------------------------------------------------------

Lovrenc pod Kozjem

 Ker je ta destinacija malo bolj odaljena sva dejala obiščeva ptvo Lovrenc pod Kozjem  si ogledava rastišče encijanov, nato pa greva peš ma Lisco. 

 Žal sva na Lovrencu naletela samo na enega encijana in par ovenelih.

 Tako da sem kar hitro poslikala, kar je bilo vredno in nato odšla naprej 

 Slikala sva se :  ter nekaj navadnega svišča ob poti Ter odšla pb krasni ograji po cesti proti Lisci. Ko pa sva midva krenila v strmino Mery ni hotela za nama. Ulegla se je na asfalt in ni hotela naprej

Tako sva odšla nazaj in se odpeljala na Lisco z avtom. Nikoli še nisva bila v teh 52 letih z avtom gor. Vedno sva pravila da bova  takrat se peljala gpr, ko bova obnemogla. No midva še imava moč da greva gor, ažel je naša Mery obnemogla. Ja bolezen ne izbira stara je šele  7 let in pol pa se ji zaraščata 6 in sedmo vretence in jo zelo boli , ter ji povzroča težave hoja navzdol. No to sva zvedela šele , ko sva jo peljala k veterinarju

 še zadnji pogled na Lovrenc

žanjevec

 LISCA

 ja pomladno razkošje ob poti

 in čudoviti most čez Savinjo

 Kako čudovita pokrajina

 pogled tja čez in mimo zanimve hiške proti Vrhu nad Laškim

 mimo vasi Lože- skozi Lahov graben

 na soncu in  z vetrom v laseh

 Tudi metulja lastovičarja sem ujela, ki je bil pripopan na zemljo zaradi močnega vetra.

 MERY hodi zelo počasi , treba bo k zdavniku z njo. Nekaj mora bit narobe, kakor je prej bila poskočna...

 nove klopi na vrhu

Pogled na Lovren pod Kozjem, kjer sva zjutraj bila

cvetja kar precej

prelep pogled na Savsko dolino

 zelo dobre volje, ja kako pa, da ne bi bila, ko pa že celih 52 let je od takrat, ko me je on prvič peljal na Lisco. Ja kar nekaj se je spremenilo. Korak ni več tako poskočen, pa  včasih tu boli in tam malo. A je že tako najbrž mora biti tako, da vemo da smo še živ, pa da znamo ceniti tiste drobne stvari, ki naredijo življenje tako bogato. Ja lepi so ti kraji in rada se vračava na LiscoOd dvakrat tudi do štirikrat na leto. Prvič navadno spomladi, ko cvete pasji zob

Zelo veliko obiskovalcev je bilo. Tudi midva sva kar nekaj časa ostala ttukaj . Privoščila sem si sladtno pico, ki je tu or res dobra. (Drugače sploh ne jem pice he he he) On pa golaž.  Zraven pa pivo se je zelo prileglo, kakor je vroče sijalo sonce.

 Tako sva zaključila spet eden iz premnogih obiskov na Tončkovem domu nad Sevnico

-----------------------------------------------------------------------------------------------

ŠPIK NAD  PAŠKIM KOZJAKOM 

 Vedela sva da sva že malo bolj pozna za zvončke, a ker je letos čisto zmešano leto ha ha veliko  zamuja, a človek vedno lahko up. Pa sva šla in res namesto zvončkov sva naletela na petelinčke

Tako da pot ni bila zaman. Pa še uživala sva v razgledu na Peco in Karavanke. koliko cvetja je bilo vse naokoli.

Samo  par  velikih zvončkov sva videla 

Nato sva se podala mimo  cerkve sv Jošta, ki bo dobila novo preobleko ,po grebenski pot ina Ostrico

 tudi tu je veliko smrek na tleh od vetroloma

 po skalah

 navzgor in navzdol

 

z razgledom med smrekami

 

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
OSTRICA

In kar hitro tako po eni uri sva prispela na Ostrico. Upam da o tukaj kak encijan.

 zelo lepo je tu gor in uživala sva v encijanu in kukavicah.

 nato pa sva se po gozdni , lovski poti vrnila na cesto in nato po njej do avtomobila  ob cesti

 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
CVETOČA VELIKA PLAINA ------

Ker se april skoraj izteka sva se namenila še na Veliko planino. Mimo Radmirja s prekrasno bleščeo cerkvijo---S seboj sva vzela tudi Mery, ker ni strmine in tudi pot ni tako dolga. hladno jutro z jasnim nebom je še polepšalo pot. A kaj naj pišem, naj slike povedo, koliko lepote premre naša dežela. Pomladno razkošjevelike planine

miks

 še nega je precej..Zelo sva bila dobro razpoložena . V zraku je bilo čutiti pomlad

 jezero ima vedno več vode

 preproge iz žafranov v več odtenkih

 okonina  zelo lepa cerkev

 mešano je tudi zelo lepo

 kali so še polni snega

 ob vodi

 tu jiih je manj

 v zavetju pastirske koče

 opihalo je pa kar močno ob povratku

 okoli po cesti

šla sva naokoli da je Mery lahko šla lagodno brez bolečin

ter nato mimo Mozirja s čudovitimi krožišči domov.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Konjiška gora _Grofov Štant -Čema

Mimo  frankolovega sva se ta mesec že drugič peljala mimo Črešnjic in nato naprej do Kamne gore. Šla sva po čemaž na  pobočje Konjiške gore. Kajti tudi  čemažu se izteka čas.

 V Črešnjicah so prekrasen kapelice

 mlaji so postavljeni

 Kako lepo je bilo spet priti v kraljestvo čemaža

 MERY sva nesla nazaj

 še zadnji pogled na cerkev in spet sva odšla iz tega prekrasnega kraja

---------------------------------------------------------------------------------------------
Krožna pot : Uršlja gora --AVRIKLJI
-----------------------------------------------------

kljub tu in tam slabemu vremenu, sva kar precej bila v naravi in ja kar čutim , kako se mi moči vračajo. Zadnji dan pa je on dejal, a greva še pogledat, kako avriklji cveto naUršlji gori.  Torej sva ta zadnji aprilski dan izkoristila za spomladanski pohod na goro. Pripeljala sva se do travnika in nato po cesti naokoli

 uživala sva v zavetju cerkve potem si ogledala rastišče vresja in teloha ter nazadnje po krožni poti se spustila po brezpotjih ,

 šopki da te kap

 pričelo se je oblačiti iti bo treba

 

Pogled skozi okno

 kar temeljito sva prečesala celo Uršljo goro

 preproga iz vresja

 podrta drevesa vse naokrog

  do rastišča  avrikljev. res pa je da je bilo letos zaradi vetroloma veliko bolj naporno in težko, da sva sploh prišla do prvega rastišča. Kjer sem naredila nekaj posnetkov nato pa sva odšla kar naravnost navzdol po strmini . Zelo utrujena  , hvaležna  usodi in zelo zadovoljna, da je nama kljub najini starosti , in raznim nevšečnostim, ki so se nakopičile v zadnjem času nama uspelo spet priti na stara pota.  Še z večjim veseljem  in bolj zavestno uživava ta čas, ki se mu reče življenje
 Nekaj posnetkov avrikljev in poti do njih, ja komaj sva se prebila čez podrta drevesa 

 

na skali z malo zemlje rastejo čudoviti cvetovi jegliča

 

 Pogled navzdol

 zelo slabo sem videla se je bleščalo v iskalu he he

na navpičnih stenahKako sva bila zadovoljna , da sva končno ugledala ravno jaso pod nama., Tudi razjasnilo se je in sonce je posijalo z  polno močjo aprilskega dne. 

 Tako to je bilo več, ali manj vse. No od Škalskega jezera

 

nisem nič napisala. Bila  sva petkrat na njem. A ker sem njega že tolikokrat opisala.. Je pa res vedno ko greva okoli njega je sicer vedno enako, a kljub temu vedno drugačno.. April je minil začenja se novi mesec maj mesec ljubezni in bujnosti. Želim vsem, ki bodo slučajno prebrali to, kar se da le pe majske dneve danes pa še samo lep praznični večer želim .