Vsako leto v predpustnem času spečem krofe,
Krofov sedaj nikoli več ne delam po receptu seveda če jih pečeš več, kot pol stoletja, ni vrag da pride počasi vse v rutino
No tudi včeraj sem dejala prihaja pustni čas pa bi bilo dobro da malo zadiši naokoli po krofih...Jaz krofov sicer ne maram preveč, že od osmega leta naprej .... pojem navadno enega, še vročega pa je za mene za eno pustno obdobje dovolj, ampak ker jih drugi radi jedo,jih z veseljem spečem.
Sicer ni važno to da so lepi oziroma da imajo venec, a dobro pa se ti le zdi, če se vse poklopi in so lepi tudi na oko. A najbolj je važno da so slastni mehki puhasti mmmmnn.
Torej včeraj po jutranjem sprehodu
Povod pa je bil, da sem v eni reviji videla recept in tako lepe krofe, kot da so iz Trojan... naravnost zadišali so mi :Sem njemu dejala krofe bom spekla po tem receptu.....
Pripravila vse, kar je bilo potrebno , se točno držala recepta,zamesila ,kot piše v receptu,dodajala vse točno po vrstnem redu ,zamesila , ko enkrat vzhaja, še enkrat zamesi , pa še enkrat ...
Nato naj spet vzhaja, pustila sem da vzhaja, a
že takrat mi je bilo sumljivo, ker se testo ni in ni hotelo dvigniti, kot bi se moralo... No potem pa čez nekaj časa nadaljuješ. , kajti vem koliko časa traja vzhajanje.No malo se je dvignilo nato pa: razvaljaš, oblikuješ, spet pustiš,pa ob tem moraš paziti ,da se testo ne prehladi, da je lepo na toplem .. Do pičice natanko se držiš vsega.A že takrat nisemimela dobrega občutka -- No imela sem občuttek kot da delam pač po enem receptu, iz spleta..
Ko sem jih spekla, so bili bolj žalostna pojava.No ja , prvo, kar je so bili tako nabiti, kot bi imeli za sabo en mesec fitnesa. Bolj si žvečil slabše je bilo..Niti sledu o puhastem mehkem .
Pa še okusni niso bili... No ja najbrž so se nalezli mojega slabega počutja ,ja je že tako, karkoli delaš moraš delati z veseljem , dobro energijo potem tudi uspe.Čeprav pri nas nikoli ne mečemo hrane v smeti je tokrat vse romalo, sicer ne v smeti, ampak bom jih posušila in nesla k sorodnikom , da jih porabi za živali....
Včeraj sem potem bila tako slabe volje sem dejala tako dovoljje pečenja krofov.
A danes zjutraj ko sva se vrnila s jutranjega sprehoda semspet dejala. Bom še enkrat jih spekla a tokrat po mojem receptu oziroma tako , kot jih pečem vedno. Zamesim in jih spečem ja uspelo je , tako puhasti slastni so , da mi je kar šoeh pričel rasti ha ha,ko me je moj pohvalil... Da so res dobri..
Sicer niso bili tako lepi, kot so iz Trojan a so bili narejeni z ljubeznijo in z zavestjo ,spoznanjem ,da nikoli ne smeš odnehati, če se ti kaj ponesreči pa čeprav to ni bilo prvič, ampak hm najbrž več kot 160 krat, ali pa še večkrat prakticiranja...Sedaj pa ko prihajaš že v tisto obdobje, ko nekako veliko kdo reče, ali pa se še ti sploh ljubi, ha ha, se nasmejim in ja, če je volja je tudi veselje, če je veselje ,rata če ga pa niga pač ni in je pač spoznanje, da naslednjič bo ratalo..uspelo. In navadno je tako!!1..
Za včerajšjo peko pa lahko rečem da je dokaz da, je vse prvič , če kaj ne rata, da se še tako dober namen lahko izjalovi , pa da je treba biti dobro razpoložen in delati vse z veseljem in ljubeznijo .
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar