Spomini starega gojzarja - PO NAŠI DOLINI PROTI SEVERU

 Ker še letos nisva šla peš od doma skozi Šmartno, Konovo , mimo Turna , je bil cilj ta pot. 

Čudovit dan  je napovedalo prelepo obarvano nebo na vzhodu. 

Stavbe preko ceste so se obarvale, kar me vedno znova in znova očara...No vreme pa je bilo napovedano, da bo oblačno..A ni bilo prehladno, ja kar navaditi se bo treba na toplejše vreme...

Midva pa sva že hitela mimo bivšega gozda, ki je sedaj planota, ki čaka na gradnjo

Pogled tja čez, je nama Uršljo neverjetno približal- Ja lepa je danes vidljivost-

Ob drevoredu

v Šmartnem sva prisluhnila zvonenju,v cerkvi sv. Martina , ter se nati napotila proti severni starni naše doline. Prvi cilj je bila Poseka,ter s te strani nato po razširjeni poti okoli Škalskega jezera. to je pot po grebenu gozda nad Velenjem in Škalskim jezerom , tam je sicer krajša pot, je veliko bolj mehka , kot ta pot naokoli čez Konovo   , a midva sva izbrala vseeno asfaltno cesto. Sva dejala, morava se utrditi, pa tudi možu se počasi noga krepi...

Skozi Šmartno sva na kratko ošinila Velenjski grad, na drugi strani mesta...

Pot je naju vodila skozi  Konovo mimo

razmišljajočega  konja, ki se pa ni zmenil za naju , a midva sva že opazovala vrh Paškega Kozjaka Špika 1108 m, ter velik kamnolom pod njim, v ospredju pa naselje Paka. 

Po poti  skozi  naselje je zelo veliko poti, cest, ena od teh vodi na Stropnico, Skalni vrh Vodemljo, oziroma proti Škalskim Cirkovcam, kamor naju bo letos še zanesla pot,seveda če bo zdravje...Čez Konovo naju vedno navduši, lep urejen kraj, ter krasni kozolec ob poti, ja kar nekaj čudovitih primerkov kozolcev je v naši dolini...

utinki zanimivih motivov ob poti

krasna hišica, prav zanimalo naju je , ali je kašča to.

Se kot vedno spraševala, katere  godci so upodobljeni tukaj, moj vedno reče" Tu  so mladi Slaki, , glej kak' špilajo"

midva skozi   Konovo kmalu zapustiva Velenje, 

ter se mimo drevesnice  ter se mimogrede poglobila v zgodovino gradu Turn, več si lahko preberemo na spodnjem linku , zelo zanimivo..

(  https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Turn_pri_Velenju,) 

ki se stiska med nasadom jablan , ter robom gozda. Do njega vodi cesta ob gostem nasadu belih brez....Ob pogledu na zgodovino nazaj se zamisliš... 

Je sicer kolikor toliko , dobro ohranjen grad, a po drugi strani v razpadanju. V njem so stanovanja , vsaj do nedavnega so bila ....

dobra jabolka iz naše doline..

Tu se vedno nasmejiva, ko vidiva ta kažipt za Uršljo goro. .Tu piše 6 ur. No v prejšnjem stoletju so mož in prijatelji potrebovali na vrh Uršlje gore pet ur...

Od gradu sva krenila po krasni široki makadamski cesti, pod drevesnico ,na drugi strani hriba,  proti Škalskemu jezeru.

Od tukaj je krasen pogled na Mozirske planine, pa na Smrekovec

Sprva sva nameravala iti okoli Škalskega jezera, a sva videla da je toliko sprehajalcev, da sva ta namen opustila. Kajti sedaj v teh negotovih časih, koje toliko okuženih se izogibava gneče. Danes pa je nedelja in ljudje so izkoristili sončno vreme za sprehod okoli jezera.

Tako sva namesto okoli, šla po gornji stran,kako je to lepo, da imamo toliko s

prehajalnih poti. Dolge, daljše, srednje, krajše in  ja tako lahko izbiraš

prej da sva zavila v gozd , sva še pogledala nazaj na grad Turn,in šot , ki sva jo prehodila..e

Še skozi zadnji  borov gozd gozd

Skozi sončni park mimo breze, ki mi je zelo šeč sva se zadvoljna vrnila domov.