Včasih opazujem ljudi kako se jim mudi, pa se sprašujem, ali je vedno bilo tako. Seveda , sedaj v teh časih, ko se vsak boji ,malo trajnejšega stika, oziroma pogova v živo, Ta virus je sedaj še pospešil paranjo , češ vsi bomo zboleli , če bomo samo spregovoili s kom, ki ga slučajno srečamo.
A meni se zdi , da kot veliko kje, tudi tu pretiravamo. Če si zaščiten, če imaš varnostno razdaljo ,ne vem , ali je potem mogoče da se okužiš. Še posebno od oseb, ki jih dobro poznaš, ki tako rekoč živijo v mehurčkih? Kajti mislim , da so vsi ,no vsaj večina toliko zavedajoč se pomena , da skrbimo zase in za svoje zdravje , ter varnost, in posledično tudi druge...Ali pač ne ?
No to vsak razume..
Potem sledijo izgovori, veš nimam časa,kot ,da so vsi penzionisti, ki že pregovorno trdijo da nimajo časa (najbrž zaradi tega, ker se trudijo, da bi nadoknadili čas , ki so ga v preteklosti preveč lahkomiselno zapavili,oziroma so bili vse dneve v službi, oz ker sedaj pač bolj znajo ceniti čas,ki jim je še ostal na voljo.)
Ampak ne tudi pri mladih se vedno pogosteje pojavlja ta brzina. poleg tega pa ne vem, kako naj imenujem ali brezobzirnost, ali omalovaževanje drugih.
Par primerov.
Hočeš iti na črpalko da napolniš gumo, ki se je slučajno izpraznila, Ja "Malo Morgen" tam stoji avto trdno poleg polnilca zraka :Noter mladenič ki brska po mobitelu. Ko ga prosiš če lahko premakne avto, te grdo pogleda, slišiš da nekaj momlja ... ne bi ponovila in se prestavi za par metrov nazaj..
Drug primer. Na parkirišču parkirani avtomobili. Pripelješ iz trgovine poln voziček hrane ..Poleg tvojega vozila stoji, malo težji avto s prižganim motorjem. Mislila sem, da se bo odpeljal, potem pa le pogledam in vidim da sedi v njem moški srednjih let, brska po mobitelu, , najbrž čaka ženo, ki je odšla v trgovino. Hitro sva zlagala hranov prtljažnik , pogledal je ven in parkrat malo pritisnil na plin , najbrž ga je zeblo. Ali pa nalašč.Že tako je smrdelo, najbrž kuri nafto , ker je tako smrdelo,da mi je postalo slabo, še dobro, da sem obdržala masko gor.
Potem hitra vožnja po mestu. Ne vem, ali je to sedaj tako moderno, ali pa sem res jaz že za staro šaro. Mislim si pa, če voziš tako hitro , da lahko povozi pešca, ki pa se jim tudi vedno zelo mudi.. . Začaran svet . Spet se vračam v trgovino. No to sem pa videla, se ni zgodilo meni. Gospa morda malo čez šestdeset , potiska visoko naložen voziče od blagajne proti izhodu. Za njo pelje moški istih let, pa prične z opazkami. Ali ne morete hittreje, ne bom do poldneva tukaj čakalse mi mudi, itd... Ona ga pogleda in preplašeno reče
"Gospod ne morem bolj hitro, boli me rama."
On pa namesto, da bi ji pomagal reče, zakaj pa naložiš toliko, če ne zmoreš ....Samo glavo je sklonila in z vso močjo porinila voziček naprej, ter malo vstran , dase je on mimo nje dobesedno prerinil in odšel momljajoč , Češ, kake so stare babe, da niso za nobeno rabo več.
Midva sva ravnokar zaključila plačilo sva slišala to, pa sva jo potem dohitela in ji pomagala z vozičkom , da je naložila špecerijo,Zelo je bila hvaležna...
Pa se zamislim in se sprašujem, kam gre ta svet , ali smo res postali že tako brezčutni, do sočloveka, kako smo šele potem do živalii?? Imam vtis, da se počasi spreminjamo v brezčutne robote .
Ali je res prišlo obdobje, ko postaja, čas denar, da si ne vzamemo časa za sočloveka, da postaja vse rutina, da ni več časa, za knjige, za druženje, skratkka za soljudi. S tem se izgublja tudi sočutje , do sočloveka. No ne povsod , a veliko kje je tako.
Naj zaključim: Vsi tako hitijo , ne vzamejo si časa za naravo, človeka ,skratka včasih je dobro ustaviti čas. Še prehitro bomo vsi prišli do konca, takrat se bomo vprašali, kam je odšlo življenje ---
Upam da bo po tej pandemiji potem vse drugače, da bomo cenili vsak trenutek , ter ga počasi uživali , kot dragoceni nektar življenja.
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar