SPOMINI STAREGA GOJZARJA- Virtualni sprehod skozi čas..1 del

 Ker sva sedaj trenutno ujeta v vrtinec neodložljivih opravkov  si vsaj lahko privoščiva 

Virtualni sprehod skozi nekaj krajev , ter ob tem , ki so nama tako ali drugače ostali v spominu.  Prav za prav se midva povsod počutiva dobro, a vseeno so nekateri kraji se naju bolj dotaknili kot drugi. Vzrokov je seveda več, nekje je  nama bila všeč pokrajna, kje dobrljudje, kje čudovita raznovrstnost favne, pa živali, kot je ta prekrasen lepotec nadproti Zavodnji nad  Sotesko metuljev , komaj sem ga ujela ko je skočil čez oviro na travnik... Slika ni ne vem, kako kakovostna, a zame pomeni res osvežitev čudovitega dopoldneva...  pa seveda cerkve, kapelice s prekrasno arhitekturo... Veliko je tega jaa ko pričneš virtualni sprehod skozi te motive, se ti vse osveži, kot bi bil tam včeraj.. Ker sedaj v teh dnehmalo načrtujejva kam in kje bi še bilo lepo da bi obiskala kak vrh, planjavo, kraj, jezero  pokrajino... Ja  takrat te preplavijo tako pestri spomini, da se je res težko odločiti. Seveda povsod ne bova mogla iti. Nekje zaradi preveč napornih poti,  a nekaj bova še vseeno poskusila... To pa je samo mali, mali delček

Spomnim se te poti , ko sva hitela navzgor po cesti naokoli nekega  septemerskega popoldneva   na Uršljo goro ...Navadno sva bolj jutranje sorte, a tu in tam sva si priviščila tudi popoldanski, včasih pa tudi nočni pohod... 

Šaleška dolina s Tešem in Družmirskkm  jezerom, takrat je bilo jezero še res majhno..

Ter igranje oblačkov na modrini neba nad stolpom na Uršlji gori...

Pa pogled na njega, ki je užival v panoramskem razgledu-

Ter pogled na Ivartčko jezero , ki je kot modro oko strmelo navzgor na razgledno točko Uršlje gore

Nekega dopoldneva na  Uršlji gori, ko sva čakala na sonce, ob tem pa opazovala gore na zahodni strani

Resasti sviščevec, je ena iz med cvetlc , ki me vedno navda z veseljem , ko jo vidim, navadno je že takrat malo manj ostalega cvetja tako je, še kako dobrodošla popestritev in pa ša za oči..

Od Uršlje gore imam zeloooo velik posnetkov Kajti v 10 letih , kar bolj doslednooziroma sploh nosim aparat s seboj po hribih, se je nabralo res veliko lsik... Kako krasna popestritev v dnevih, koje zunaj sivo deževno vreme, ali pa zaradi tega , ali onega vzroka ne moreš, kam više, kot samo okli naših jezer in po dolini... Te pa navduši da energijoposnetek tega, ali onega kraja, ta ali on motiv. Eden takih je vsekakor tale motiv , ko iz gozda se ti prikaže mogočna cerkev sv. Uršule na gori.... Obide te veselje , kar čutiš, kako se pretaka po tebi energija , da potem skoraj kot na krilih pohitiš naprej...

Pa seveda cerkev sv. Križa, na Gori Oljki, je vedno lepa v vseh letnih časih ---

Pa poti okoli naših jezer... Veliko poti, kar nekaj jezer. Lepota na vsakem koraku

Osvetljenost kril, ja tako so lepi da enostavno ne moreš mimo...

Ta se je samo šopiril  in razkazoval

Včasihje treba za kak posnetek  skoraj iti v vodo 

Že dvorijo

Pozimi če je zero še ni povsem zaledenelo

Labodi so ,kot dodana vrednost Škalskemu, DRužmirskemu, Velenjskemu jezeru

Nepozabno, kako sva uživala po poti iz Boletine na Ponikvo, kjer sva ob vodi potoka Slomščica  videla morje modrih cvetov

Seveda pa so naju navdušili cvetovi velikonočnic, ki pa tisto leto  niso bili še  nabolj  razcveteni, le tu in tam....

Čeprav je že karnekaj let od tega posnetka se še živo spomnim navdušenja, ko sva ob sprehodu skozi Ponikvozagledala ob hiši tale čudovit grmiček  žarečega žafrana. 

Seveda sva si ogledala tudi vse spomenike, od škoga Martina Slomška---

Lepo urejeno  ja Ponikva je nama zelo všeč, ne samo zaradi velikonočnnic, ampak tudi kot kraj. Prijazni ljudje in nasploh lepo urejen kraj , kjer čutiš dobro energijo...

Vedno se vračava tu gor ob pokopališču. Tako mirno, tako umirjeno daje ta pot vtis, je ob pokopališču in obide te ob tem, da je ta prekrasna pot, kjer se vse konča, kjer se svojci in znanci prijatelji poslovijo od svojih ljubljenih.. Ja so poti in poti, ki vodijo v neskončnost tja onkraj mavrice...

Čudovita cerkev na Ponikvi posvečena svetniku škofu   Martinu Slomšku

Posebno sva bila vesela , da sva jo tokrat lahko občudovala v soncu... Kajti večkrat sva že bila tu pa  ni bilo vedno tako jasen sončen dan.

Pa sprehoda, okoli škalskega jezera vem celo uro in datum kdaj je bilo posneto 12.10.2012 ob polštirih popoldan..Sedaj stoji še samo en kozolec. Enega je požgal piroman, ki je tiste  čase, požigal po Šaleški dolini...

Pa čudovita kobilica, ki jo je pod latnikom privabil soj sveče...Nepozaben spomin na tisti večer ki je bil tisto leto eden zadnjh v tem okolju...

Pa pot iz Naravskih ledin  na Uršljo , ter tam nekje na sredi pogled na Peco ki je kukala, kot kak radovednež iz nad megle..Ter naju vabila, da jo obiščeva spomladi. Res sva jo!!!.

Ter sreča veselje v koči na Uršlji gori, ter res sprosčen smeh , to so trenutki , ki štejejo, tako , kot ta naju z Mery

Ter posnetki ob obisku Boča, kjer na žalost n več toliko velikonočnic, kot jihje bilo pred 40-50. leti, ko smo mi zahajali tu gor.. Ja vse se spreminja, sedaj jih tako čuvajo , kot punčico svojega očesa, da jih še slikaš težko... A vsako leto jih je manj ... le kako to.. Ali so se uzrodile, ali pa so res ljudje tako nesramni da jih izkopljejo in nesejo domov, kjer jim propadejo.... Škoda...

Ter obisk Lisce  21. 2.2016 ko sem v globokem snegu pomahala svojm prijateljem tam naokoli, Na Primorsko, Notranjsko Posavje, Zasavje, Pa še na drugo stran PRoti Koroški in Štajerski... So trenutki,  ki jih hitro prekrije pajčevina  preteklosti in so trenutki ,

kot je ta, Mery na krpici snega na Skalnem vrhu, kako vesela gaje bila da se je lahko ohladila, prav sukala se je naokoli...Ter

--tukaj na Uršlji gori, ko je prav ponosno dvignila glavico, "češ pa sem zmogla... 

ter ta spomladni žafran na poti na Srebotnik, edini , ki je že cvetelin to prvega marca...ja  prevzamejo te, ter ostanejo sveži še dolgo dolgo...