Spomini starega gojzarja! Radojč 937 m, in Ramšakov vrh 970 m.

 

Radojč 

Zadnje čase opažava, da vedno narediva načrt kam, bova šla a navadno se vedno konča tako, da tisti prvi cilj navadno odloživa za naslednjič, tudi tokrat je bilo tako, pravzaprav sva nameravala iti na Uršljo goro, a nekako niso bila preveč navdušena nad ledeno potjo, kajti letos sva že prehodila kar nekaj takih poti, kjer sva morala paziti res na  vsak korak. Pa sva dejala: okoli naše doline je res precej vrhov, ki jih na vadno obhodiva, Pa včasih doživiš kako naj rečem Black out, ko eneostavno se ti  zdi, da ni kam iti....A okoli naše doline je vrhov 

Kot so : 

Gora oljka , Skorno, Paški Kozjak  Špik 1108 m, Ostrica vrh, Štrukljev vrh,Basališče, Skalni vrh, Vodemlja,Lubela, Grad Forhtenek, Pusti grad , Velenjski grad, Šaleški grad Grad Ekenštein  Smouvnik, Radojč, Ramšakov vrh,Gradišče z Jakecom nad Velenjem, Veliki in mali Koželj, Sleme,Smrekovc,Graška gora , Mozirska planina, Boskovec, Konečka planina, Medvedjek in Golte, pa seveda Uršlja gora, pa še kateri.. .. Ti cilji so res primerni  in zgodaj spomladi so res pravšnji za nabiranje in ohranjanje kondicije.. A ker sva v Šenbricu, ki je del poti, bila meseca januarja, ko sva šla na  Stropnici kajti to je sosednji vrh se nama je zdelo, kot da ponavljava pot. Po predlogu da bi šla na svet Križ nad Belimi vodami kjer še letos nisva bila, a je kaj hitro odpadel, kajti bila sva gor, pozno v jeseni... naslednji predlog je bil da bi šla na Skalni vrh ter in si nato privoščila uživanje na sončni razgledni   Vodemlji.

Pogled od Gonžarja proti Uršlji goriZanimive barve kamni , od opečnate rdeče, do iskrivih zvezdic v njih 

Skozi slikovito Vinsko  goro

Nisva bila edina, ki sva krenila proti Gonžarju in Radojču...

 Torej on  reče, kaj pa ko bi šla  na Radojč, kjer letos še nisva bila.. bila sem navdušena kajti ta pot je ravno pravšnja za ohranjanje kondicije

 

 posebno te stopnice 

hi hi 

Tudi tu se je spremenilo  gozdne ceste  so na novo, a strmina je še vedno ... so nama še dodatno polepšali pot nad nama

Na ovinku sva namesto naravnost zavila levo ter po krasni utrjeni poti kmalu prišla do travnika kjer se je pot strmo pričela dvigati
 danes nisva šla počez ampak naokoli po cesti sicer malo daljšo pot a manj utrudljiva

Presenetilo naju je koliko cvetja je  že v polnem 

Dobro razpoložena

Sva občudovala cvetje pod cesto

Posebno sva bila presenečena nad velikostjo cvetov tako veliki so bili kot je moja dlan. 

 

 dreves sva imela lep razgled na naše lepo mesto.. 

Zjutraj je bila vidljivost v zelo lepa

Tudi gore v ozadju so se krasno videli kot Raduha Golica oz Koralpe v Avstriji ter Kamniške in Uršlja gora

Pod nama pa seje soncu bleščala cerkvica v Lipju. 

Modri cvetovi ob poti, ter modro nebo

 pot so nama popestrili čudoviti modri cvetove jetrnika

 ter rumeni cvetovi lapuha

Tudi trobentic ni manjkalo

Tako sem bila navdušena  nad  cvetjem. da me je on moral prav opomniti da greva naprej

Ja vesela sva bila, da sva na začetku šla po cesti naokoli namesto počez

Bila pa sva presenečena, kako hitro je nama minil čas, kljub strmini, sva kar naenkrat  bila pod vrhom Radojča, ki je sedaj bolj zračen, kajti debelo drevje, je bilo zrelo za posek, kajti oviralo je podrastje mladega drevja... je pa bila zaradi tega pot veliko bolj strma kajti drugače je pod vrhom bo dela lahovna levo in po tem ko gredo navzgor sedaj pa je šla naravnost navzgor.. 

Tam sredi strmine sva se odžejala 

No pa še nasmejala sva se ob motivu ob... ja ljudje imajo domišljijo haha

Sedaj je tu gor res zračno 

Njemu tokrat strmina ni delala nobenih preglavic, večji del je bil pred mano, kar je zadnje čase bilo redko. Zelo vesela sem bila tega. 

Čez skale 

Ter mimo zanimivega drevesa oziroma korenine,, ki pa z leti izgublja svojo zanimivo obliko...

Na vrhu Radojča sva se poslikala in potem se odločila, da greva še naprej na sosedov  Ramšakov vrh, 970 m, kjer sva zadnjič bila predlani, ko sva šla iz Dobrne gor oziroma iz doline Loke , 

Zanimiva pestro razgibana pot. Z zanimivimi motivi ob poti. Od lesnih gob , ter skal in 

gozdnih škratov, ki so se napol navihano, napol zlobno ozirali na naju. 

 

Te poti se vedno rada spominjava., Kadar je bila Mery z nama se je skoraj izgubila v globokem listju.

Tudi tokrat je šumelo pod nogami.

Ostal je  spomin. Je tako, kot bi bila z nama.. 

Tudi nazaj grede sva uživala v razgledu na našo Šaleško dolino in  v velikosti in lepoti cvetočega teloha...

Kjer je pot posuta s kamni in list je treba paziti da se ne spotakneš

Prekrasen razgled s sedla 

Na Ramšakovem vrhu pa sva si spet vzela čas in uživala v soncu in svežem zraku... Tu ni pihalo a na Radojču je bilo vetrovno...

Ta klopca prav paše v ta ambient...

Ta pot iz Radojča na Ramšakov vrh je res lepa. Predvsem za ljubitelje dreves, večinoma so bukve  nekatere tako debele , košate visoke . Ker je bilo sončno sva imela priliko uživati v njihovem srebrnem lubju debel

Je pa tudi veliko že dotrajanih dreves. Kjer je za   ptice  ,, kot pogrnjena miza .

Pot se res spreminja..

Po grebenu je bilo listje 

Zelo pestra pot ,razgibana , Rada imam grebenske poti. Tu imaš vsega dovolj, skal, korenin, strmine navzdol in navzgor, skrtka ni da ni.-Pa še občutek prostranosti na obeh stranehh. Res pa je , da je treba paziti na pot, kajti kje pelje po robu, ali poa se skriva pod listjem kak kamen ali korenina, če stopiš na njo , ni prijetno...

Nato pa sva se vrnila mimo Radojča nazaj in navzdol do izhodišča...Preživela sva krasen dan .Pozno popoldan sva se vrnila domov. Zadovoljna, kljub temu da nisva šla na Uršljo goro sva se lepo imela. Uršlja gora pa bo tudi počakala.,,

p.p.