TEBI --.NAMA-

1. Tvoji zlati lasje, gosto valujoči.

Tvoje oči in v njih odsev sreče.

Tvoji zlati lasje, ne več tako bujni.

--------------------

2. A tvoje oči so še vedno polne sreče.

Tvoji zlati lasje, ali so sploh bili zlati ?

Da - te tvoje oči ne bi mogle lagati !

----------

3.Tvoji zlati lasje, to je le še spomin.

Ki privre iz globin, a ko se zazrem v tvoje oči.

vidim v njih odsev najinih  minulih dni.

In spet se mi vse kot prvi dan zazdi.

-----------------

4. Gledam najin obraz, ki razoral ga je čas,

skrbi in delo pustile so sledi.

A še vedno v očeh se iskre prižge, kot nekoč! 

Pozabiva leta  vsakodnevne skrbi

Veva oba, da se bližava koncu poti,

tja  onkraj , kjer se končajo od vseh  nas  sledi.

vsak korak naju spomni na to, kako zelo je življenje lepo

------------------

5. Počasi greva za soncem in modrino neba.

Narava ponuja srečo in zadovoljstvo za oba

na jesenske dni življenja.

Grejejo naju spomini ,

na skupne poti. 

Ustvarjava nove spomine za najine , umirjene jesenske dni...

-------------------

6 Dnevi so krajši,  gledam v vse smeri ,

le kje je ta kraj

s  soncem obsijan,

 kjer upam, verjamem, da  

ko  bova nekoč za vedno  odšla, 

se bova midva  takrat tam  spet našla... .. Seveda upava, da je ta dan še daleč vstran...

--------------------

7. Leta  bežijo  se spremenijo, kot  sva se tudi midva ,

postala sva resna,

a optimista ,

temne je slutnja,  na tiste dni! 

Misel  se plazi naokoli, kot opomin, 

a  zamahneš z roko rekoč:

Bo že kako!

Pa je nama v jesenskih dneh obema spet,  kot bila  bi v maju, lepo. 

----------------------------------

8. Dnevi bežijo, drvijo iz dneva v dan, zavedava se, 

da je vsak dan,

ki nama je   dan,

kot darilo z neba.. 

Pestri so dnevi, umirjeni večeri , jutra pa polna novih pričakovanj...

9. Želiva si   le to oba, da bi nama zdravje še vsaj toliko služilo ,

 kot je sedaj. 

 Da moči, ter veselja  do narave in življenja , da čutila bi v teh jesenskih dneh, kot, da je še vedno maj. So preizkušnje, a z veliko optimizma se za enkrat da še vse premagati 

10. Se leto obrne nič prav nič se ne vrne. No leto je minilo, izkušenj obilo, ko se zaveš, da lahko vsak trenutek greš  z njimi, ki odhajajo dan za dnem, ja to leto je  bilo res  napeto.  Veliko odrekanj   prepovedi omejitev, ostajava doma. Brez  obiskov družine, narave in planin. Moč nama daje upanje, da naslednje leto bo ob poteh polno zdravo cvetja  brez virusnih korenin. a dokler še bije ljubeče  srce, ni važno, kaj je okoli tebe mene je naju je . Važno je samo predano ljubeče srce.. 

------------------------------------

Ob 55 obletnici poroke:

25.12.1965--do 25.12.2020

Ta zapis je bil prvič objavljen že pred 10 leti na mojem profilu na  drugem portalu . A ker  sedaj vsako leto dodam kako vrstico, kot se leta , kot biseri nizajo v življenju najine skupne  poti . Zato vsako leto objavim vsa hvaležna, da nama je dano drug ob drugem iti skozi življenje. Saj preteklosti ne moremo spremeniti, za prihodnost ne vemo, kaj nam prinaša , le sedanjost lahko krojimo obvladujemo, ter vsak dan sproti, izkoristimo.. 

A sedaj v teh časih še to ne. A tudi to leto preizkušenj bo minilo se poslovilo. midva oba zreva z optimizmom v jutrišnji dan, teden leto ...

p-p-