Danes rojstni dan praznuješ!.. Spet leto je naokoli......
V mislih sem s teboj. Dvigam čašo z dobrimi željami.
Ta dan prebudil je v meni spokojnost kajti v meni dozorelo je spoznanje, da ostal si le še spomin,, le tu in tam dovolim, da prevzame me čustvo, da se v mislih spet poglobim v spomine , ki iščem jih na črepinjah strtega in spet zlepljenega srca. Katerih robovi so vedno bolj prekriti s spoznanjem , da ima vsak zakaj tudi svoj zato. A navadno ima svoj zato vedno previsoko ceno . Ki jo plačaš ti, mi vsi. .
Ne vem, kje sedaj domuješ, kako ti je sedaj ime?
Ali je še kdo s teboj?
Si na toplem, v tem hladu, ki preveva sedaj ta čas?
Kakšen je sedaj tvoj obraz.
Spomini se bude na dni, ko skupaj smo proslavljali. Ko zapel si z zvonkim glasom da utihnili smo vsi, vsi prevzeti od lepote pesmi ki si nam jo zapel , kot slavček tam na veji bi žgolel.
Bil si nam, ,kot žarek sonca, kadar razsvetli temo.
Sreča radost in veselje, sta ovijala naš dom.
Bila so leta zadovoljstva, ustvarjanja in dognanj, da z delom dobro voljo premagaš še tako težak dan. Imel si vse, kar srce si zaželelo je, bil si sonce vsem, ki so te obkrožali. Si spletel gnezdo z družinico presrečni ste bili. A kot že pravijo: Bilo je prelepo, da bi lahko za vedno trajalo. Usoda kruta v hipu spremenila vse.
Ne vem, kje sedaj domuješ, kako ti je sedaj ime?
Ali je še kdo s teboj?
Si na toplem, v tem hladu, ki preveva sedaj ta čas?
Kakšen je sedaj tvoj obraz.
Spomini se bude na dni, ko skupaj smo proslavljali. Ko zapel si z zvonkim glasom da utihnili smo vsi, vsi prevzeti od lepote pesmi ki si nam jo zapel , kot slavček tam na veji bi žgolel.
Bil si nam, ,kot žarek sonca, kadar razsvetli temo.
Sreča radost in veselje, sta ovijala naš dom.
Bila so leta zadovoljstva, ustvarjanja in dognanj, da z delom dobro voljo premagaš še tako težak dan. Imel si vse, kar srce si zaželelo je, bil si sonce vsem, ki so te obkrožali. Si spletel gnezdo z družinico presrečni ste bili. A kot že pravijo: Bilo je prelepo, da bi lahko za vedno trajalo. Usoda kruta v hipu spremenila vse.
Pa pravijo da najhuje je če kdo umre. Ni res!
Smrt odreši vse, bolezen ne: Nebo se potemnilo spoznanje da izgubljamo te, ter da s časom smo popolnoma izgubili te. Ostal si tam na svojem bregu, polnem senc, svetlobnih cest, izkrivljenih postav. Nisi nam več dovolil, da podamo ti roko. Sprašujem se,
je sedaj med njimi kdo, da osreči, objame te. Da te bodri, da te osreči.
A najbrž živiš v svojem svetu zadovolljen si, poješ, in modruješ, sam s seboj. Opazuješ ljudi, za katere pa ti v bistvu več sploh ni. Po dolgih letih se v daljavi izgublja tvoj glas in obraz. Je tvoje srce našlo mir, ki iskal si brezuspešno ga v dolgih dnevih in nočeh.
je sedaj med njimi kdo, da osreči, objame te. Da te bodri, da te osreči.
A najbrž živiš v svojem svetu zadovolljen si, poješ, in modruješ, sam s seboj. Opazuješ ljudi, za katere pa ti v bistvu več sploh ni. Po dolgih letih se v daljavi izgublja tvoj glas in obraz. Je tvoje srce našlo mir, ki iskal si brezuspešno ga v dolgih dnevih in nočeh.
. Nazdravljam spominu davnih dni, ki se nikoli več ne bodo vrnili. Bodi srečen, kjerkoli že si. Zaslužiš si!!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar