So dnevi,
ko imaš kar naenkrat občutek ,da si se v teh dneh nekako izgubil , izveš novico,, ki te potare, ti da misliti , da sta izgubila boj s Covidom 19 tvoja nekdanja mladostna prijatelja. Potem odpreš radio, tv, časopis, greš na socialna omrežja, povsod kar pljuskajo vate ,kot valovi samo negativni podatki. Obolelost, novih okužb zaradi Covida 19 , potem umrlih , ki jih je žal vsak dan več , izpad gospodarstva, omejitev gibanja, zaprtje trgovin ...Porast kriminala ,nasilja v družinah itd. Opažaš ob komentarjih na spletu , raznih objav da so ljudje postali veliko bolj sovražno nastrojeni, nekulturni, ponižujoči žaljivi.. Poslušaš, gledaš in kar čutiš, kako te prevzema , razočaranje, groza , jeza, ter mešani občutki, poraja se vprašanje :
Kam smo prišli, kam gremo ,ali res sedanja situacija potegne iz ljudi tisto najslabše...Včasih so dejali :Kriza pokaže, kakšnega značaja smo ljudje. Zapreš računalnik , odpreš časopis, prav zaželiš si da odkriješ na kaki strani dobro novico... Zelo redke so, še največ jih opaziš med športnimi novicami, a so tudi te zelo redke, seveda zaradi trenutnih omejitev igranja... A vsaj nekaj je...Postaneš kar boljše volje...
Sedaj v tej dobi informativnega bombardiranja iz vseh smeri nekateri postanejo prav paranoični , posebno tisti, ki so že po naravi pesimisti, kateri vidijo kozarec vedno pol prazen , kar naenkrat razumeš tiste, ki pravijo, da se slabo počutijo, da ne vidijo nič vzpodbudnega v prihodnosti.
Potem, pa se odločiš da nočeš postati talec vsega tega, ampak ugasneš, računalnik . Tv prestaviš na kak kanal, kjer so oddaje o živalih , naravi , ali pa ga enostavno ugasneš..
Danes je siv dan, prej je deževalo sedaj sneži, v sobi je prijetno toplo,
Prvi hip se počutiš nekako čudno, kajti si navajen , da nekje v ozadju je vedno prisoten kak medij...
Nekaj časa si vzameš za pogovor o vsem mogočem ,samo sedanji situaciji se izogibaš .za uvod v večer se poglobiš v družabno igro, ki sprošča, te nasmeji, potem pa se zlekneš na kavč vzameš v roke dobro knjigo, se poglobiš vanjo. Uspe ti da kar naenkrat izgine ,siv dan sneženje, veter ki zavija okoli oglov dež, slabe novice, se kar naenkrat razblinijo , počutiš se, kot da si prišel po več dnevnem pešačenju skozi morečo nevarno puščavo , polno nevarnosti slabih izkušenj do zelene oaze , kjer te zajame navdušenje, mir ter spokojnost , veš da bo treba v prihodnjih dneh nadaljevati pot, ki bo polna izzivov , morda tudi slabih izkušenj. A ta trenutek je vse tako daleč, važno je samo to , da si dospel do te točke, da lahko izklopim vse, kar čutim kako se dobra energija pretaka po mojih žilah... Neprecenljivo, da mi je uspelo se odklopiti od vsega. Vem da je to trenutno, samo za danes, a počutim se da je nocojšnji večer kot Fata morgana, ki ti upanje ,da moč, da se z vso silo poženeš naprej ,načrpaš novih moči da se napolniš z energijo, za jutri in naslednje dni, skratka da dosežeš popolni odklop...
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar