Brez vrnitve...

 

V teh megleno deževnih dneh, ko še narava nekako vpliva na sedanje stanje zaradi ponovnega drugega vala, korona virusa.

Rada imam jutra pa naj bodo meglena, sončna mrzla ali pa deževna. Vse ima svoj čar. A sedaj se je vse to nekam izgubilo, izpuhtelo, čeprav sem po naravi bolj optimistične narave, se  zalotim da me malo skrbi, v teh dneh, ko poslušam rezultate obolenj z Covidom virusom  .. Posebno se me dotakne število smrtnih žrtev , kljub tako ostrim ukrepom, da vsa dežela ječi pod njimi. A  imas počasi vtis da je to vse brezuspešno, in nesmiselno. Na primer v trgovino  z živili  lahko, v trgovino  s  tehničnim blagom pa ne, kot da se ne moreš okužiti v trgovini, ko greš po mleko. Ko gres kupit pa žarnico se lahko. Živ nesmisel!  Banke, pošte, pozneje odprte, da je potem še večja gneča, saj vsi pač ne obvladajo spletnih  bančnih transakcij! Pa prehodi iz ene občine v drugo.  Tisti ki radi hodimo v naravo, in teh je precej se v  eni občini, kmalu naredi gneča na priljubljenih poteh... Dobro si mislim, naj bodo ukrepi  še tako ostri, če se pokaže  uspeh, da se zmanjša okuženost, predvsem pa da se  zmanjšajo smrtne žrtve.. Srhljivo grozljivo je slišati, da vsak dan odpelje tja čez ločilno črto med življenjem in smrtjo ,čez mejo večnosti, brez vrnitve, za  cel avtobus naših ljudi, prijateljev znancev ..Že tako nas je malo. Kje se je zalomilo. Nekje bi bilo treba pričeti z novimi pristopi...Kdo je odpovedal.. Samo sprašujem??A zaenkrat odgovora ne najdem....Pa nisem edina! 

P. P.