Spomini starega Gojzarja. Letošnje Jaslice Z Zgodbo. ..

Rada imam ta čas,    ko zapade prvi sneg, posebno še letos, ko je vse zelo drugače, a kljub temu je vse 

 v nekem pripravljanju pričakovanju na tiste praznične dneve, konec leta. Seveda je letos malo drugače, če že ne zaradi česa drugega, pa zaradi tega, ker se pač ne smemo družiti s sorodniki  prijatelji znanci in sosedi....pod razsvetljenimi prazničnimi lučkami

 A  kljub temu je zanimiv ta čas. Vsako leto je. Vedno pripravljam okraske, naredim  adventne venčke

potem je na vrsti peka peciva, več vrst, skratka lepo je sedaj v teh dneh, ko je kratek dan, ko zunaj sneži, je temno a se moraš nekako poveseliti in z mislijo, da samo še malo pa bodo spet dnevi daljši, vreme se bo uredilo, korona virus bomo premagali, upati je treba. Torej sedaj je čas ko po vsej hiši zadiši , po medenjakih cimetu, ko se lahko ogreješ, ko prideš  s sprehoda se še kako prileže, kuhanček, prav za prav ga niti nimam ne vem kako rada, a vseeno ga tu ali tam pripravim bolj za vzdušje, predvsem pa za  obujanje spominov na pretekla leta, ko smo lahko še s prijatelji sorodniki obiskovali štante na trgu in se smejali raznim dogodivščinam ob tem.se zabavali ob raznih dogodivščinah, ki jih nikoli ne manjka

Letos pa sem za spremembo , dejala, da naredim jaslice. Oh že večkrat sem jih. Enkrat iz medenega testa, pa mi je naša Mica maca pojedla pol ovčk in pastirja, pa še na tla jih je zmetala, ko je hodila med nje spat.... pa iz  testa z soljo in lepilom, ... No letos sem jih sicer mislila kupiti, a ker mislim da so tehnično blago, kot na primer pištola za lepljenje  lepilo za vroče lepljenje, sem se odločila da naredim jih iz ilovice, ki sem jo že meseca junija prinesla s sprehoda, kjer so vrtali  s stroji za neke preglede tal...

Vsako leto že čez poletje navadno zbiram  stvari za te dneve, kako lubje , ali veje, ali storžke 

itd...

 Vem da bi bila glina boljša, ali pa modelirna masa, a ker sem v teh dnevih že navajena improvizirati sem  se odločila da jih poskusim narediti iz ilovice. Pa kar bo pač bo A že vnaprej sem vedela kar koli bo že ratalo, se bom zabavala ob tem... To je prav za prav bil glavni cilj....Torej sem  pričela z gnetenjem, gnetem gnetem , tak da je ilovka že postala skoraj topla, potem pa se odločim da naredim prvo za pokušino  ovčko..

.. Namen je bil da bodo ovce malo večje , jaslice pa tudi... No ko sem  jo izoblikovala, sem njega vprašala, kako se mu zdi... Nekaj časa gleda, tem pa reče... Ja kar v redu je, no malo bolj je podobna tistim prazgodovinskim živalim .... Se pričneva smejati, ko mu odgovorim, maj ja, saj to se je dogajalo že  več , kot pred dva tisoč le, bog ve kako so ovce od takrat lahko mutirale....Tudi pri nas so Solčavska pasma bolj velike, kot na Štajerskem ...Smeh..

 No potem se odločim da bodo ovčke malo manjše.. Ker drugače jih ne bom imela kam postaviti.....Kar hitro mi je delo šlo od rok, a kljub temu sem jih nekajkrat naredila pa spet nazaj zgnetla, da so postale, kolikor toliko podobne meketajočim  ovčicam...potem sem jim  pa še malo krzno skodrala.. hitro še naredim dve postavi, Jožefa in Marije ki naj bi predstavljale prizor v hlevčku . 

Ter pustila da so se posušile.... Nato sem jih namočila v mavčno raztopino ,da so postale snežno bele,

da bi lahko konkurirale današnje novo zapadlemu snegu.... 

 Že ves čas sem bila dobre volje potem pa še on popestri dogajanje z besedami... Ja lepo zgleda, tak bolj umetniško, kot bi jih  naredil Salvador Dali, ....      Ja odvrnem " Saj veš, da mi je všeč abstraktnost, se ne bom izneverila sami sebi"...:Smeh!

Komaj sem dočakala da sem jih lahko razpostavila: Letos sem se odločila da ne bodo v mahu, kot druga leta, (ja spet improvizacija), ampak da bom uporabila  material ki je še najbolj podoben pesku.... Sicer pa, saj tam na Jutrovem ni zelene trave, še manj mahu,, no za vzorec , da ne bodo lačne, dodam par šopov trave.... tako lepo zelena je samo naša dežela....Torej postavim jaslice, ker hlevčka nimam več, ker se je nam z vnukom štalca vnela, sem sedaj naredila malo štalico iz cimetovih palčk.... Okoli po robu dodala male mini snežake, moj je dejal da so gledalci, jaz pa da so predhodniki Treh kraljev ... Pa še malo reko oziroma bolj potoček, ter most preko njega, ki se zliva v Rdeče morje, vsaj mislim .....

Skratka dodam še veliko pozlačeno zvezdo reciklirano iz papirja , v ozadju par angelov in za danes je to to....

 
Ja zabavala sem se, sva se. 😀 Za mene je postavljanje in sploh okraševanje, tudi sedaj neka tradicija, spomnim se kako smo z mojo mamo postavljali jaslice, kako je dišal ves december po cimetu, klinčkih , kako sem se veselila darila ob jaslicah na sveti večer, Prinesel mi je čevlje, take mehke modre , z gladkimi podplati. Še sedaj po 68 letih vem, kakšni so bili. Vprašala sem mamo, zakaj so tako gladki, pa mi je odgovorila, da zato, ker je Jezušček plesal z njimi..... Seveda sem verjela....Takrat je bila revščina, čevlje ji je dala sestra, ki je bila premožna ...:Kakor koli ostal mi je lep  spomin..

 Potem smo mi z otroci nadaljevali to tradicijo , okraševanja, ter obdarovanja. Ko sta bila majhna otroka sem jima sešila iz plišastega plaščka, ,živalce, žirafo, medvedka itd... Potem pa sta se nekoč skrivala, pa sta v omari odkrila predčasno ta darila.... Tudi na to mi je ostal lep spomin... Za mene je božič praznik družine, najlepši praznik , ko se  še posebno zaveš, koliko ti pomenijo tvoji najbližji... Praznik druženja(no letos ne) praznik tiste globoke povezanosti, ki da elan za naslednje dneve , praznik ki povezuje....

Sedaj ko otrok več ni doma, pa še vedno okrasim in imam res veselje ob pripravljanju in pričakovanju praznikov, tradicijo je treba spoštovati, pa še zabavno je. No za naju dva pa še posebno je Božič dan, ki se ga vsako leto res z veseljem in hvaležnostjo spominjava, da nama je dano da še lahko vedno krmariva med čermi življenja....No to delo je zanimivo ,posebno, če ne gre vse tako kot bi rad... A kakor že izpade je v to vloženo veselje, dobra volja predvsem pa je to tisto drugačno predpraznično vzdušje , ki je še kako potrebno in dobro dene v teh kaotičnih časih.... Veselje in optimizem-....

Da bo vse dobro, prej, ko slej...

p.p