Contributors

nedelja, 30. avgust 2020

Spomini starega gojzarja- Potepanje po Menini planini 2019-

Ko ti spomini polepšajo nedeljski popoldan!

 Ob pregledovanja arhiva sem naletela na fotografije najinega zgodnje  jesenskega potepanja
, od kar sva obiskala Menino planino.Obudili so se mi spomini na čudovit dan... Nekaj utrinkov tega potepanja...Na to planino greva vsako leto. Včasih se peljeva do parkirišča in nato po  klancu se napotiva do koče na Menini planini. Na to planino smo veliko zahajali z otroci. Morda je ravno zato nama tako ljuba, da vsaj enkrat na leto jo obiščeva. Včasih pa tudi večkrat
 Zgodaj zjutraj sva se peljala po makadamski cesti po pobočju Menine planine
 Kot vedno sva se tudi tokrat ustavila na čistini, kjer sva opazovala skrivnostno dolino pod nama.... Rada imam te trenutke, ko se ti zazdi da si v povsem novem svetu, polno skrivnosti , ko megle razgaljajo in zakrivajo , prebujajoči se svet pod nama



Pobočje je spreminjalo barvo

 Lep pogled na Gornji grad, je nama obetal, da bova imela res lep jasen dan...

 Mimo koče na Menini planini, sva se napotila na najin prvi cilj Vidovnik,.Po travnati stezi in kamniti poti, sva kmalu prispela na vrh Vidovnika Bilo je sveže jutro, a hoja je naju ogrela.krave na pašniku so se ravno pripravljale na jutranji obrok...


da sva bila vsa razigrana vesela da sva spet tukaj. Leto prej nisva uspela iti sem, kajti s seboj sva imela psičko, ki je po obisku Biba planine in Ščavnice bila preveč utrujena, da bi zmogla še to pot sem. Že tako sva jo pol poti nazaj nesla.
 Zato  sva sedaj še bolj uživala in sva za vsak slučaj prvo obiskala Vidovnik in se potem napotila naprej , do Bibe planine, ter na Goli vrh Ščavnice---Poslikala sva se, občudovala Kamniško Savinjske Alpe , ter obujala spomine na pretekla leta in vzpone, ko sva še lahko, kot gamsa lazila po skalah... in se napotila naprej mimo kapelice  na Menini planini
Ter po makadamski cesti

 Ob mlakah, oziroma kalih s prekrasnimi odsevi
Kje tudi kar počez napotila proti Bibi planini, kjer sem pozvonila v kapelici Sv. Antona za zdravje. Kaj se če stara navada , ki nikoli ne  izumre...
 Nato sva se oglasila  še pri Bibi planini, kjer sva, kot je
že navada nazdravila
 Ter se po kratkem počitku napotila navzgor mimo  kapelice, ter po strmi cesti, mimo kamnitega korita , ter mimo pasočih konj

, Ki so naju radovedno ovohavali..... A kar kmalu sva se povzpela do prehoda, kjer sva se potem napotila naprej 


ob čudovitih šopkih resastega svišča( Gentianella ciliata), ki so bili tako krasni, da so nama zaustavili korak---Midva pa sva hitela naprej, kajti še kar nekaj poti je bilo pred nama.

Search Results

Web results

Hitela sva naprej po travnato razgibani pokrajini, ki je bila tuu in tam posuta, s kali in skalami.. kar hitro sva dospela do  table.
 Poslikala sva vse naokoli, ter seveda tudi midva za spomin
 Ta čudoviti vrh kjer res lahko uživaš sto na uro.

 



 Bila sem prav prešerne volje, kljub letom sem se povzpela na smerokaz, zavriskala ter vrgla moj klobuk v zrak

Še sedaj se spomnim tistega čudovitega občutka, ko se enostavno zaveš, kako lep je ta naš svet, kako lepo je življenje---
Po uživanju sva se napotila nazaj, mimo dirjajočih konj ob poti, mimo smerokazov čudovitih dreves v skupinah.

 Ter se vsa zadovoljna in srečna ustavila še v koči na Menini,kjer nama je postregel prijazen oskrbnik

 Nato pa se počasi pod večer vrnila k najinemu jeklenemu konjičku,, vmes sva nabrala še nekaj gob, tako za župco
 Malo pogledala naokoli proti obsijani  kapelici, ki je posvečena Mariji Snežni





 Rada obujam spomine, kajti v tem deževnem dnevu, ko treska in grmi , se mi zdi da je zunaj čudovito vreme --

 Sva se vrnila v dolino, ki je počasi tonila v zgodnje jesenski večer

-Ob teh spominih se zavem, kako dragoceni so spomini in zavest, da teh nam nihče ne more vzeti....
p-p-








































BOHOR -KOCA NA BOHORJU-Spomini starega gojzarja

  Bohor-koča na Bohorju  11.5.2024- Najin 5.cilj Kot že rečeno v prejšnjem za zapisu, sva pohitela proti klopim, kjer je bilo že kar nekaj o...