Ob pregledovanja arhiva sem naletela na fotografije najinega zgodnje jesenskega potepanja
, od kar sva obiskala Menino planino.Obudili so se mi spomini na čudovit dan... Nekaj utrinkov tega potepanja...Na to planino greva vsako leto. Včasih se peljeva do parkirišča in nato po klancu se napotiva do koče na Menini planini. Na to planino smo veliko zahajali z otroci. Morda je ravno zato nama tako ljuba, da vsaj enkrat na leto jo obiščeva. Včasih pa tudi večkrat
Zgodaj zjutraj sva se peljala po makadamski cesti po pobočju Menine planine
Mimo koče na Menini planini, sva se napotila na najin prvi cilj Vidovnik,.Po travnati stezi in kamniti poti, sva kmalu prispela na vrh Vidovnika Bilo je sveže jutro, a hoja je naju ogrela.krave na pašniku so se ravno pripravljale na jutranji obrok...
da sva bila vsa razigrana vesela da sva spet tukaj. Leto prej nisva uspela iti sem, kajti s seboj sva imela psičko, ki je po obisku Biba planine in Ščavnice bila preveč utrujena, da bi zmogla še to pot sem. Že tako sva jo pol poti nazaj nesla.
Zato sva sedaj še bolj uživala in sva za vsak slučaj prvo obiskala Vidovnik in se potem napotila naprej , do Bibe planine, ter na Goli vrh Ščavnice---Poslikala sva se, občudovala Kamniško Savinjske Alpe , ter obujala spomine na pretekla leta in vzpone, ko sva še lahko, kot gamsa lazila po skalah... in se napotila naprej mimo kapelice na Menini planiniOb mlakah, oziroma kalih s prekrasnimi odsevi
Kje tudi kar počez napotila proti Bibi planini, kjer sem pozvonila v kapelici Sv. Antona za zdravje. Kaj se če stara navada , ki nikoli ne izumre...
Nato sva se oglasila še pri Bibi planini, kjer sva, kot ježe navada nazdravila
, Ki so naju radovedno ovohavali..... A kar kmalu sva se povzpela do prehoda, kjer sva se potem napotila naprej
ob čudovitih šopkih resastega svišča( Gentianella ciliata), ki so bili tako krasni, da so nama zaustavili korak---Midva pa sva hitela naprej, kajti še kar nekaj poti je bilo pred nama.
Search Results
Web results
Hitela sva naprej po travnato razgibani pokrajini, ki je bila tuu in tam posuta, s kali in skalami.. kar hitro sva dospela do table.
Ta čudoviti vrh kjer res lahko uživaš sto na uro.
Bila sem prav prešerne volje, kljub letom sem se povzpela na smerokaz, zavriskala ter vrgla moj klobuk v zrak
Še sedaj se spomnim tistega čudovitega občutka, ko se enostavno zaveš, kako lep je ta naš svet, kako lepo je življenje---
Po uživanju sva se napotila nazaj, mimo dirjajočih konj ob poti, mimo smerokazov čudovitih dreves v skupinah.
Ter se vsa zadovoljna in srečna ustavila še v koči na Menini,kjer nama je postregel prijazen oskrbnik
Malo pogledala naokoli proti obsijani kapelici, ki je posvečena Mariji Snežni
Sva se vrnila v dolino, ki je počasi tonila v zgodnje jesenski večer
-Ob teh spominih se zavem, kako dragoceni so spomini in zavest, da teh nam nihče ne more vzeti....
p-p-