SPOMINI STAREGA GOJZARJA- - PROTI VZHODU -Naša dolina-

 Po starih in in novih poteh-

Ker sva zadnji dni , hodila vsak dan okoli naših jezer proti zahodu, sva dejala, greva še malo na vzhodno stran. Letos imava v načrtu, da ne bi preveč ponavljala poti,kajti če bo le zdravje, kolikor toliko,bi rada obiskala čim več krajev .

Torej sva se napotila do Šaleka ,  ki  je sicer del Velenja , leži pa tik pod Šaleškim gradom  od katerega stoji še sicer samo obnovljeni stolp in obzidje. A po njem je dolina dobila ime. Res je nekaj posebnega ..Sva se pa šalila, da danes ne greva skozi predor,kjer se vedno vozimo, če gremo na Koroško stran, ampak bova po dolgem času šla nad njim

Cerkvica sv. Andreja v Šaleku je bila delno še v senci, ko sva mimo nje , ko sva se vračala je bila v soncu..: Všečmi je...

 nato čez most reke Pake , Pogled navzgor in navzdol

 in nato navzgor po sto štiri in petdeset stpnicah, 

od koder je krasen razgled  na Šalek,ter na Kardeljevo ploščad in na del  Konovega , katerega sva pred kratkim raziskala Nad cerkvijo Sv. Martina v Šmartnem se je na obzorju bleščala Peca pod modrim nebom -Ja pa še hladnoni bilo. Tudi sonce že ima svojo moč...

Danes sva za spremebo imela krasno sončno vreme. Malo sva se zjutraj sicer bala da se bo spremenilo, tako , kot se je včeraj a  nič od tega

Malo sva se razgledala naokoli, nato pa pohitela naprej po grebenski

 poti, proti gradu Ekenštajn , oziroma njegovim ostankom 

Kar hitro sva se vzpenjala in kmalu zagledala pred nam vrh, 

kjer se sredi krasnih bukev skrivajo ruševine gradu Ekenštajn 

zamislila sem si, , da je najbrž takrat  v 16 stoletju bil ta hrib brez dreves, da so se po njem sprehajale grajske gospodične, ter spletične in varuške mladih grofičen ...

Ja včasih  ob takih poteh ,lahko domišljija dobi krila ha ha ha 

Sicer danes nisva hodila daleč,ker njegova noga še ni popolnma v redu , a ravno dovolj strmine ,stopnic čez dvesto če prištejem še druge, pa seveda največ velja , mir, sveži zrak sonce, pa dobra družba, ja ni , da človek ne bi bil vesel. 

Približala sva se iz senčne strani

Očarale so me debele bukve, ki so se bleščale v dopoldanskem soncu...

Po grebenu je pihalo, tukaj pa je bilo zelo mirno.

Ja kar mogočen je moral biti ta grad, 

Malo sva se zadržala tu gor nato pa po drugi strani se napotila naprej , sva dejala greva še nekaj časa

 po cesti naprej, a ko sva prišla na asfalt sva nekaj časa

 "klepala" po njem, ker ga res ne marava sva dejala da bova šla nazaj a takrat se nama je ćez nekaj časa odstrl  pogled navzdol na  Gorico del Velenja ,nad njim je v ozadju hrib Koželj  ter na ter na graščino nad na levi strani-

 Čeprav sem že več, kot pol stoletja v Velenju ne vem kako se imenuje ta stavba. Vprašala sem stanovalca na Gorici ,

če ve, kako se imenuje, pa je dejal.
"Mi pravimo graščin!!"

No pogledala sem na Google in tam piše  da se graščina imenuje -Citiram:

Graščina Gorica ,leži na položni vzpetini vzhodno od naselja Šalek. Graščina j pravni dedič gradu Ekenštajn. Pozidali so jo v 17 .stoletju,kot enonadstropno stavbo , na pavokotni talni ploskvi, med leti 1853.1857 pa si jo temeljit prezidali... Takrat je dobila značaj primestne vile, vendarje v pritličju ohranila še  renesančne  renesančne grebenaste oboke. Stavba predstavlja tip, skromnopozno renesančne graščine , a je spričo poznejšihprezidav, ohranila  svojo vrednost predvsem v nespremenjeni tloristni zasnovi in v veduti

prilagam zapis -Konec citata

- ________________________________________

potem pa , namesto, da bi la nazaj sva krenila navzdol,kajti tukaj še nikoli nisva hodila potejstrani in poti...

Ko sva prispela do prvih blokov, sva videla ,kako se je tu vse spremenilo. Ja kar nekaj let že nisva bila na tem koncu.  Tukajpo teh strminah, pa še nikoli nisva šla.  Nove stavbe, 

nova parkirišča, otroška igrišča itd...

Naredila sva krog in pri stopnicah, še zadnji pogled navzgor.... 

Ja danes sva grad obhodila , iz vseh smeri je lep in zanimiv. Nad predorom sem s poti slikala 

tako , zaključila sva današnji dopoldanski osvežilno zdravilni sprehod.

 Predvsem pa sva vesela, da sva spet raziskala domače mesto, kjer z nisva bila, mislim, da 20 let

No to tablo sem videla pa prvič. Za vse ki  dajejo žig v svoje knjižice 

p.p.