ki leži nad potokom Velunja ,severno od Šoštanja.
Lepe sončno nedeljo v aprila sva izkoristila tudi za obisk razvaline gradu Forhteneg,ter Vrholanovega vrha 710mLani sva bila že tukaj sicer prvič paše takrat sva ra zgrešila te razvaline, takrat sva samo občudovala to čudovito drevo oblečeno v bršljan.. S to razliko da je bilo še z vejami, letos je vrh krošnje ležal na tleh, lani je zakrival grad za njim, midva svaga potem šele nazaj z Vrholanovega vrha ugledala ter obiskala.
Lani sva šla mesec pozneje, so bile koprive na spodnji stezi že zelo velike zelo so naju nažgale po nogah, no pravijo ,da je to dobro za revmatizem.. dobro ali ne bilo prijetno...
Tokrat sva namesto po spodnji stezi kjer sva šla lani pa so naju oba tako opekle koprive po nogah , opazila ozko stezico, ki pelje navzgor proti visoki skali
Na kateri je bil opozorilni napis..
Lepo sva vse prebrala , ker ne spadava med otroke pa tudi drugače pa previdna sva se napotila navzgor po ozkem žlebu
Proti ruševinami gradu ki ima res pestro zgodovino..
https://gradovislovenije.si/legende-o-gradu-forhtenek/Zelo lep prostor je tukaj pod gradom..
Koc spomenik preteklosti je to polovično drevo pod razvalinami gradu..
Od spodnje strani pogled na razvaline ob njih pa ozka pot na vrh stolpa..S katerega je prekrasen pogled naša Šaleška jezera, Goro Oljko , ter vrhove v ozadju
Pa Šoštanj s s cerkvijo svetega Mohorja in Fortunata ,Pustim gradom,
Lani on ni bil na vrhu me je počakal nad koprivami, jaz pa sem lani šla tudi na vrh
Tako sva se letos oba ovekovečila na vrhu, za spomin zanimive ostanke gradu z res pestro zgodovino.
https://gradovislovenije.si/legende-o-gradu-forhtenek/
Komaj je bilo prostora za oba.. a je stolp mislim da malo na novo ojačan....
Nato sva se vrnila navzol po strmini...Komaj je bilo prostora za oba.. a je stolp mislim da malo na novo ojačan....
Gor je šlo veliko lažje kot navzdol a ker sva vajena takih poti, nama to ni delalo nobene težave..
Je pa z zvrha prekrasan razgled na cerkev svetega duha v Ravnah nad Šoštanjem
Pa na cerkev svetega Križa v Belih vodah, kjer sva bila letos januarja za moj rojstni dan
Pa na cerkev svetega Antona v Skornem nad Šoštanjem
Sicer je vse zelo približano, ampak ker sva že povsod bila sva točno vedela kako izgleda tam...
Ostanki kmetij sicer malo obnovljeni razvaline pod gradomNa sedlu sva se malo oddahnila uživala v spomladanskem rastju in kontrastju zelenja, ter se potem napotila naprej proti Vrholanovemu vrhu, katerega sva lani slučajno odkrila ,ko sva iskala ruševine gradu Forhtenek..
Ja tako je včasih so potah, ki jih zgrešiš še lepša kot načrtovana tako da sva se letos vrnila, ter obiskala oba..
To pa v naslednjem zapisu..
P.P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar