Velika planina...Spomini Starega gojzarja:. Poslovilni pohod....

 Življenje je pravzaprav zelo lepo 

Uživati v tem trenutku sedanjosti veseliti prihodnosti in upati na najboljše možne izide..

Obenem se je tu  in tam lepo ozreti v preteklost  lepi spomini so še kot dodatna energija za današnji dan  in jutri

Spomini so  res nekaj čudovitega posebno še zadnje leta ko kar precej hodiva na okoli in fotografiram. Rada  pogledava  slike , to nama polepša posebno tiste deževne sive dni ko se ti včasih zazdi kot da je vsa dolina pokrita  s svinčeno odejo..

Kakorkoli  spomin na letošnji zadnji obisk Velike planine, sva dejala greva pogledat če se je kaj spremenilo od prejšnjič, ko sva bila gor dejala  sva, da se posloviva iz tega čudovitega vrha oziroma planjave gor sva vsega skupaj bila 13x krat..Kaj vse sva doživela gor sončno jasno vreme dež, sodro  ,enkrat je celo bila  taka megla , ko sva prispela do prvih stanov sva sploh mislila da sva se izgubila, zgrešila pot saj se ni videlo niti pet metrov naprej ampak bolj ko sva šla proti vrhu se je megla razkadila in pred nama se je prikazala vsa čarobnost in lepota Velike planine.

Kakorkoli letos sva dejala da greva pogledat če je kaj spremenilo , no spremenilo se je to da pobirajo cestnino a nič ne de, če bodo s tem uredili cesto je kar pametno , nekje pač mora se vzeti denar...

.vse naokoli je pričalo , da je prebujanje   narave v polnem teku.

Že ko sva zavila v Savinjsko dolino naju je prešinilo tako veselje in dobra volja, posebno še ob čudovitih motivih te prekrasne doline.

Polje ogrščice je kot sončni odsev na zemli popestrilo že tako lepo jutro

Ob tem sva se spomnila lanskega obiska Konečke planine , ko je bila na drugi strani zaprta cesta pa sva morala naokrog mimo Rečice ob Savinji in Radegunde naokoli , da sva prišla na svoj cilj.-

kar hitro sva prispela do odcepa za Radmirje kjer se je na hribčku že bleščala v jutranjem soncu cerkev device Marije, Vsaj mislim da je njej posvečena.

ob splavarjih sem se za trenutek zamislila, kakšno je bilo življenje nekoč in kakoso si ljudje s trdim delom služili vsakdanji kruh za preživetje.

Skozi krasno Zadrečko dolino , mimo Gornjega gradu 

Res je lepa ta dolina innaša prekrasna Slovenija. Ma saj ne moreš reći, da je kje lepše kot drugod. Vse ima svoje čudovite kotičke 

No ko sva plačala cestnino sva se odpeljala v začetku kar lepi makadamski cesti, a nato tako slabi da je komaj da pobirajo denar da bodo vsaj ta predel izboljšali.

Kar hitro sva se pripeljala do parkirišča Ušivc, kjer je bilo parkiranih nekaj avtov.

Napotila sva se navzgor po kamniti poti

Žev gozdu je bilo polno cvetja največ teloha, le tu n tam je kakšen žafran popestril  idilo gozda 

Ujela sem ga v odsevu kala 

tu in tam je bila še kaka krpa snega

Nadaljevala sva pot in ob prvih stanih izbrala klop in mizo za malico, bil je že čas, kajti bila sva bolj pozna, kot ne ha ha. Navadno greva vedno zelo zgodaj od doma a tokrat se je vs enekako zavleklo.

Nadaljevala sva a že takoj opazila , da ni toliko žafrana kot pred leti. Nekaj najbrž zato, ker sva bila kak teden prepozna, nekaj pa je že odcvetel, a tu in tam so še bile zaplate tega cvetja, zaradi katerega množice prihajajo na Veliko planino. No midva ne več, ko enkrat vidiš je dovolj , seveda te razveseli vsak obisk, a midva rada greva na Veliko planino tudi v dugih letnih časih..:Posebno je nama bilo všeč , ko sva jo biskala v jeseni, pa ne  samo pomladi.

Lepota ki govori sama zase

Veliko pohodnikov naju je prehitelo, veliko sej jih je tudi vračalo..

Zelo veliko pohodnikov naju je prehitelo. No nekaj se jih je že vračalo

Veliko se jih je podalo tudi na Gradišče na vrh. A midva sva se temu odpovedala, kajti mojega kolena , ki so pred par dnevi bila deležna blokade in sem se res bala da se bolečine povrnejo, sva dejala, da greva samo do Marije Snežne in nato do Domžalskega doma in naokoli po krožni poti preko Male planine nazaj do parkirišča UŠivc. Ja prv je le zdravje. Pa tako je da sva vedno no morda enkrat ne , že obiskala vrh Gradišča- Je pa bila taka gneča okoliCerkvice in na poti do Domžalskega doma in pri njem, da sva dejala kako je pametno, da midva obiskujeva tiste cilje, kjer so koče, čez teden.

Čudovito cvetje ob poti

POgled na vrh Gradišča

Pa na Kamniške

Tu je še res bilo nekaj žafrana

A česi navajen teh planjav da so vse v lila barvi cvetov, ki so nagneteni eden zraven drugega je potem to bil vsakdanji pogled.

Usedla sva se pod cerkvico na rob žafrana in opazovala kal pod nama.

Proti Domžalski koči se je vila procesija obiskovalcev

Kako lepo je ko si lahko vzameš čas soncu rahlemu vetričku krasnemu razgledu dobri družbi miru

Od zadaj za cerknico sva si vzela čas emalo odahnila spredaj je bilo nemogoče ker je bilo vse polno

Prekrasni šopki teloha s bili nadomestilo za žafrane

Tukaj sva se odžejala in okrepčala na topa krenila okoli po cesti nazaj proti izhodišču

Prečudovit pogled na Veliki Rogatec kjer sva bila šestkrat enkrat tudi z vrha po strmi nezavarovani poti na Sedlo Kal , drugače pa sva vedno šla gor od Zgornjega Špeha in nazaj, ter pod vznožjem Rogača , na Lepenatko in krožno pot do svetega Lenarta nazaj lepi spomini

Lepi spomini na ta domžalski dom kar nekajkrat sva že bila tukaj sedaj pa sva se lepo poslovila in odhitela novim planjavam in vrhovom nasproti dokler še bo pač , telo služilo.. včasih se pač zgodi da duh je še močan a meso oziroma kosti so bolj slabe ampak gremo naprej☝️

Vzela sva si čas in uživala na vsakem koraku, ob lepem razgledu dobri družbi, poglej tam gor sva bila jaz vam naredila kar lep krog je dejal in res je bilo..

Res je pot bila tudi cilj

Če greš počasi veliko kaj opaziš kot pa da bi v hitenju zgrešil...

Zadovoljna in vesela sva se vrnila na parkirišče v Ušivc ter se odpeljala po razdrapanem cestišču v dolino in nazaj domov zadovoljna kajti kljub temu da ni bilo veliko cvetja sva midva uživala 110 na uro 

P.P.