torek, 14. maj 2024

Bohor -Okno -spomini starega gojzarja

Bohor - Okno
11.5.2024
Najin 4.cilj.

Kot že rečeno v prejšnjem zapisu, sva se pri oznaki okno spustila prodnati poti navzdol.. če ne paziš se lahko kar hitro zapelješ, in pristaneš na treh črkah
V začetku je bilo treba kar paziti strmina, a pot je  kmalu postala boljša posuta z listjem in steptano zemljo
Tudi tukaj je čudovito čje vse v zelenju ptičjemu petju dehtenjo v čutilo se je kako toplota preveva grmovje pod nama
Čez nekaj časa sva prišla do razpotja in do oznake Okno in Petrova skala, na levo pa je vodila ravna stezica, vedela sva da se tokrat ne bova vračala nazaj po strmini navzgor ampak bova poskusila to pot ki jo je nama svetoval pri zadnje obisku koče na Bohorju en pohodnik..

Glej Petrova skala,drugi  kažipot pa za Okno 

Ja res je, lepo so označene tukaj poti

Tu za tem kažipotom bova potem šla
Tukaj še zadnji klanec..Že vidim skalo z Oknom
Še malo...


bova tu pustila nahrbtnike in palice, ter se spustila navzdol


Tako sva tudi storila. Strinjala sem se ter se  spustila navzdol, za njim do skale 


Nič se ni spremenilo iz pred dveh let kar sva bila tukaj, je dejal...
Ter se ponosno  postavil ob odprtino skale, ter dejal ,slikaj me za spomin je res zanimiva ra skala oziroma Okno. .. letos ne bova splezala skozi odprtino .. sva tako že enkrat in veva kako je.. potem sem se še jaz postavila poleg njega tak da se ve da sva oba bila tukaj ha ha 

Nato pa sva se povzpela do najinih nahrbtnikov, ter krenila na na desno po neznani poti proti koči.


Čudovita pot preči pobočje
Tudi barve so se izmenjavali temno in svetlo kontrasti so nekaj prekrasnega za vse, ki ljubimo naravo in pomladno brstenje in rastje.
Tako nežno poraslo pobočje in rahlo valujoča pot
Ki so jo tu in tam obkrožali nežni rumeni cvetovi

Sva dejala če bi še kdaj hodila tukaj bi šla prvo do koče in od koče do okna in nazaj do koče.. a nama ni bilo  žal , da sva okusila tudi strmino gor in dol do Petrove skale
Poglej tu gor je tudi tako velika skala,
A je brez okna se je šalil..
Spet sva prišla v tako lepo nežno zelenje oba obstala in vpijala vase energijo in lepoto pomladnega zelenja
Čakal me je, kajti bila sem zadaj kadar slikam, se vedno ustavim, da stojim varno in trdno na tleh posebno na takih strminah..
Res je lepa pot, mi je dejal
Strinjala sva se., vsa vesela da kljub raznim oviram še vedno lahko  skupaj uživava v lepoti narave.
Postajalo je  vedno topleje ,kljub senčni poti
Pod pa je še vedno potekala po ravnem
Nato pa sva že videla svetlobo nad nama
Kmalu se je pot odcepila, ena je vodila h koči, druga pa navzdol sicer ne veva kam pak je že tako vsaka pot najde svoj cilj
Za kratek čas sva se strmo  dvignila
Ter se po kamniti ozki poti po uspela do skale kjer je naju pri čakala dobrodošlica..
Pohiti ; me je poklical ,kakšen krasen zanimiv cvet imam za tebe
Prijel ga je v roko bil je res ogromen cvet teloha kipa je že od cvetel, a še vedno je bil lep in zanimiv..
Res je lep cvet, naj dorzori bo v okras materi naravi .. 
Pogledala sva še nazaj ter vsa vesela si dejala lepa pot, zanimiva skala in hvaležna sva prijateljici ki je nama povedala za to okno.Baje malo kdo ve za njega ..midva pa sva  že pohitela še nekaj metrov navzgor 


Kjer je naju prvo pozdravila lepa brezova klopca s srčki.. a se nisva usedla temveč pohitela naprej proti koči kjer  je bilo že zelo veliko obiskovalcev midva pa tudi potrebna počitka oziroma okrepčila..

A to je že druga zgodba v naslednjem zapisu o najinem petem cilju..
P.P.

Ni komentarjev:

Objavite komentar