Vrholanov vrh 710 metrov-Spomini starega gojzarja:

 

Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana a v tem pomladnem času res primerna za hojo

Lepa listnata pot, ptički so tako glasno prepevali , kot bi prepevali , samo za naju

Na nekaterih predelih  so bili še vidni ostanki odcvetelega lapuha..

Tudi mrtve koprive so bile levo in desno ob poti

Pa da ne pozabim prečudovitih visokih debelih bukev z nežno zelenimi krošnjami ki so dodajali poti še dodaten čar..

Žal pa lanska ujma in neurje tudi tu ni prizaneslo pokrajini, delno že odstranjene posledice so  prikazovale žalosten prizor , res  žalosten pogled na gole strmine

Cesta je tukaj zelo lepa tu in tam  listnata, travnata, ravna in kamnita strma , ravno prav za kondicijo..

Pred nama se je že nakazovala svetloba..

Pogledala sem nazaj, ter videla njega kako hiti za mano po kamiti strmi cesti

Počakala sem ga, da je on odhitel  naprej, kajti mene so zaustavili čudoviti cvetovi mrtve koprive

Ter cipresastega mlečka

Tako skromna cvetlica a tako lepo poživi naravo posebno še tedaj v tem času ko cvetja še ni bilo toliko v izobilju, kot pa ga je že sedaj

Zelo lepo označena pot

Ko sva prišla na preval sedlo so se pred nama odstrli razgledi na desno na Uršljo Goro Graško goro desno naša Šaleško dolino na cerkev svetega Jakoba nad njo, ter Gradiščem ,Goro Oljko  Mrzlico  skratka če bi naštevala porabila kar nekaj časa

Čudovita in mogočna lipa se je že odela v zeleno pomladno obleko

Midva pa sva kar stala in vpijala vase lepoto naših domačih krajev

Čudovite bele breze ob poti

Nato pa sva kerrenila še v zadnji klanec pred vrhom

Lepa je naša dolina

Pogled na rudarski škode

Pa pogled na jezera Goro Oljko Šoštanj  s Tešem Ravnami pod nami

Ko sva prispela na vrh vas je vzela čas uživala v brez vetrju,, dišeči pomladi

Malo sva raziskala vrh čeprav sva bila že drugič tukaj ob ob ob mizi ob mizi ob mizi ob mizi sva ob mizi sva ob mizi sva si ob mizi sva si ob mizi sva si ob mizi sva si ob mizi sva si ob mizi sva si privoščila ob mizi sva si ob mizi sva si privoščila ob mizi sva si privoščila pravzaprav že ob mizi sva si privoščila malico pravzaprav že ob mizi sva si privoščila malico pravzaprav že kosilo, 

Vse okrepčala,

Občudovala čudovite metulje  lastovičarje

Nekaj časa so se preletavali sem in tja ampak potem, so razprli krila in se sončili v toplih sončnih žarkih

Res sva si vzela čas, medtem časom prečkali vrh štirje pohodniki,

ki pa so se samo za trenutek ustavili in pohiteli navzdol po Ravenski  poti..

Tudi midva sva se po dolgem času odpravila nazaj občudovala bujno pomladno zelenje

Ter nad krošnjami, za hip zagledala zvonik cerkve svetega Duha nad Ravnami katero midva obiščeva vsako poletje...

Ja letos je bil mesec april čaroben

Pohitela sva nazaj, v začetku je sijalo sonce bilo je prav vroče, kopa sva se bližala prevalu pod gradom Forhtenek se je nebo močno po oblačilo..

Pohitela sva do izhodišča, se preobula ter se odpeljala navzdol mimo

Klopce in table te pove kje je kaj..

Ter mimo uživaškega strica ki je že lani sedel tukaj in vlekel pipo, no letos se je nanos delo da se je malo poredil sva se šalila...

Dve jahačici sta se nama umaknili s ceste 

Takrat pa sva že videla da se  je nad Mozirsko planino ulil dež

Še samo malo navzdol proti.. odcepu.. ter pašniku, kjer je govedo že užvalo v popoldanski siesti

Midva pa sva v Gaberkah, obujala spomine kosvalani šla okoli vseh treh šaleških jezer 16 km, ter se mimo cerkve svetega duha napotila navzgor po tej strmini, ja lepi spomini bilo je naporno ampak prelepo...

Cerkev svetega Urha, v Gaberkah, seje čudovito bleščala v zadnjih sončni žarkih, kajti ko sva se pripeljala na drugo stran hriba so že pričele padati prve kaplje žja

Nato pa še mimo Škalskega jezera,ter tik ob 

predelu kjer  potekajo dela gradnje ceste ,proti Koroški...ker je bila nedelja je vse mirovalo.Midva pa sva   odpeljala hitro naprej da sva ušla nalivu , ki je popoldan opral ozračje...

P.P.