Namesto cveta ob Valentinovem…
Ta zapis sem napisala že pred leti, a ko sem ga nocoj prebirala sem uvidela da še lahko marsikaj na novo dodam sedaj , kajti kot se vse spreminja tudi v enem desetletju gledaš iz drugega zornega kota na to področje. A ljubezen je bila že v prejšnjem stoletju, bo še kot sedaj čez nekaj stoletij enaka ,le z veliko drugačnem dojemanju.
Cvetje vseh vrst in barv, vrtnice,
mali jegliči
ki žare v lončkih , pa ciklame, kot, da bi hoteli priklicati pomlad, ali pa morda ljubezen, ki se je izgubila, obledela v sivih dnevih vsakdanjosti, rutine, naveličanosti, ko pridejo trenutki ko si oba zaželita da jo osvežita ji dati novega elana, nove iskre, da se zaiskri in ju prevzame , postane jima takoj jasno , da ni potrebno ,ne vem kako velikega truda če je tu je tu, veš da je tu, tista prava ljubezen , ki je vedno prisotna ,le nianse njene gorkote so različne, , in včasih morda podvomiš, ali je še sploh prisotna oziroma se vprašaš . Tu in tam je pač potrebno biti iznajdljiv, ter dodati kaj novega ki so kot sol življenja , presenečenje tudi po več desetletjih skupnega življenja, če drugega ne da se opomnita, da sta se živa in polna pripadnosti in povezanosti.
Razmišljanje o ljubezni, ki je je povsod polno…
Ljubezen na spletu v medijih na ustih ljudi v vseh mogočih prilikah mišljena iskreno ali povedana kot fraza…Preračunano samo, da nekaj reče, ali dobi ali pa je to mišljeno od srca? A žal je malo katera beseda bila tako zlorabljena, kot prav beseda ljubezen… Tako se je spraševal prijatelj in ja strinjam se s tem.
Ko si poročen že več kot šest desetletij ., Ko partnerja poznata eden drugega , ko je nekako včasih vsaka beseda odveč, ko že pogled izraz na obrazu drugemu pove kako se počuti , celo kaj misli, ali eden dopolni stavek drugega. . Ljubezen je itak prisotna, A se je treba kot povsod tudi tu vedno znova in znova nekako potruditi, negovati ,veš da tudi tu ni vse samo umevno.
Tako na jesen življenja vedno znova in znova se trudiva, da v sivi včasih prav dolgočasni ritem življenja , vneseva kaj novega, včasih že pozabljenega ...Ali pa ohranjava tradicionalne stvari , da potem lahko obujava spomine na ta dogodek, ali pa pohod.
Midva že nekaj let, kaj let dve desetletji obeleživa ta dan , vedno ta praznik Sv. Valentina oziroma Valentinovo, ki smo ga uvozili sicer iz Amerike, kot da nimamo svojih svetnikov. No pri nas je sv Valentin pač znanilec pomladi, oziroma ima ključ od korenin.
No kakor koli prvič sva šla na ta dan, takrat sicer še okoli Škalskega in Velenjskega jezera takrat se je to še dalo , a že nekaj časa je ta pot zaprta zaradi ugrezanja zal zaradi odkopa lignita. In od takrat greva še samo do jezera , je dobrih 5 km na eno stran do jezera ,ki je ob vsakem letnem času , ali vremenu druge barve. Jaz mu rečem kar zeleno jezero. Torej sva se prilagodila in v tem času greva na pohod čez Rudarske škode . Navadno na ta dan, ali pa dan prej, ali pozneje. Odvisno od vremena. Tako sva tudi danes izkoristila ta dan za pohod, kajti jutri je napovedano deževno vreme. A ni namen pisati danes o tem Valentinovem pohodu , to bo opisano v naslednjem blogu.
Tako sva danes spet razpravljala z mojim o temu močnemu čustvu , Ljubezni. Veliko sva razpravljala analizirala . Kajti vsakemu se to odvija drugače.
A vseeno nekaj vprašanj in ugibanj, Nekaj na glas , komentirala vprašanj in se potem poglobila vsak zase v svoje misli ...In vprašanja?
Ali je to, to …???
Da . vztrepetaš, ko se potopiš v njegov/njen pogled..
Ko te potrpežljivo čaka brez godrnjanja, ko rabiš čas zase..
Da se lahko zaneseš nanj/o v vseh trenutkih pa naj bodo še tako težki…
Da dobiš mehka kolena, ko ti pove kaj samo tebi razumljivega
Da te podpira v tvojih delih , hotenjih, pa če so to za njo/njega španska vas…
Da opravi delo, ki tebi ne leži najbolj namesto tebe in obratno… Da je za tebe še vedno tisti fant/dekle, ki si se zaljubil vanj pred x xx leti... Kljub brazdam jeseni življenja na obrazu, telesu , ali drugim spremembam, ki jih prinašajo bremena življenja ???
Da te njena/njegova kritika spodbudi, da se zamisliš tudi o svojih dejanjih, napakah …Potem pa naslednjič, če se le da popraviš te napake. Seveda takrat ne rečeš nič ha ha.
Ko se ponoči prebudiš in s srečo in olajšanjem slišiš njegovo/njeno dihanje ob svoji strani
Da ga podpre, še v tako odštekanih podvigih in mu/ji stoji ob strani…
Da joče z njim/njo in ga/jo tolaži, ko se mu/ji sesuje svet …
Ko jo, e poboža z dlanjo nežno po laseh in veš da je to dotik ljubezni.....
Da se strinjata tudi takrat, ko se ne strinjata, če že v ničemer drugem ne, v tem da drugi nima prav.. ha ha. Ali pa hudomušno reče, moj/a ima vedno prav, tudi, če nima. In se potem oba od srca nasmejita.
Da je žalosten/žalostna, če ga ne razume, in se trudita oba, da dojameta pa čeprav je včasih to težko.....
Da imata oba enako željo, da bi še dolgo, dolgo bila skupaj v slabih in dobrih dneh…
Ja ljubezen je močno čustvo , včasih nas prevzame da jadramo na njem kot na oblakih vzhičenosti , radosti strasti, včasih nas pahne na dnu pekla nerazumevanja žalosti celo mržnje in brezizhodnosti.. Težka in zapletena so pota ljubezni ….Kolikor ljudi toliko doživetih ljubezni. Kot je že pesnik zapisal nekoga moraš imeti rad...In brez ljubezni mi živeti ni res to drži..
Pa pregovor, bolje je ljubezen izgubiti, kot nikoli ne ljubiti.… Ja hudo je, ko ljudje izgube svojo veliko ljubezen .Zaradi, nerazumevanja, zaradi tega ko partner odide tja za mavrico A ostanejo jim spomini, ki jih tolažijo bogate in polepšajo dneve življenja...
Vsem želim lepega Valentina z rožicami , ali brez… Še bolje pa je s toplim objemom in zavestjo lepo je ljubiti še lepše je biti ljubljen
Razmišljajoča o tem filozofskem vprašanju, zakaj ni vsem dano ljubiti in zakaj je vse tako zapleteno. Kako pa bi bilo veliko lažje vsem ljudem, če bi bil Valentin vsak dan... ???
P.P.

.heic)


Ni komentarjev:
Objavite komentar