Spomini starega gojzarja. KO ti narava prepreči načrte.-

 

UŽIVANJE PO NAŠI DOLINI.

Včerajšnji dan 21,2,je  bil sicer  planiran za obisk Lisce ob 60 obletnici prvega obiska tega lepega vrha 😍je žal odpadel, a bova ga naslednji teden ob novinka la. Ker si želiva oba, da bi tako uživala na poti kot sva pred šestimi desetletji ko je sijalo sonce in v nama se dodatno polepšalo pit. A tokrat ,  je mati Narava pogrnila belo  odejo čez večji del Slovenije, pa ceste so slabo prevozne in drevje so lomi pod težo snega no v naši dolini smo ostali zeleni.. Je pač to ena izmed dobrih strani TEŠ a. Da prepreči hladnemu zraku in snegu k nam. A malo više je vse belo.

Šenbric je ves bel
Da pa ne bi ostala doma, kajti že prejšnji dan sva bila zelo delovno  razpoložena. Pa ročno delo in jaz sem se posvetila še modeliranju šivanju in ja ustvarjanju. Po utakem dnevu, ter v prisiljenem položaju  se še kako prileže hoja. In ja šla sva spet in to že devetič ta mesec po razširjeni poti okoli Škalskega jezera. Samo en pohod nama se manjka od tu, da bova zaokrožila desetko. 

Sonce se je sicer trudilo, da bi prodrlo težak megleni pokrov, no uspelo mu je šele popoldan

Malo pozneje, kot sicer sva se napotila v kar sveže jutro. 

Potem pa se za nekaj časa posloviva od te poti. To je pot za kondicijo in nabiranje km. Tako sva jih uspela ta mesec že nanizatii 93km. Ne da bi se tako kot nekateri ki pač stremijo samo k temu, da  spravijo čimveč km v svoj urnik. A nama pomenijo poti več kot hoja. Sva jih pa načrtovala 60 km Ja je že tako načrti vedno morajo biti in prelepo in čudovito se počutiva, če jih preseževa. To da nama novega elana in moči, kajti gledala sva v aplikacijah za nazaj, vedno sva te zimske mesece spravila skupaj tam od 60 do 70km. Tako opažava oba, da se navkljub poškodovanim sklepom  krepijo mišice in seveda tudi zavest, da kljub temu če si že čez osemdeset  let se še vedno da. Seveda pogoj pa je da ljubiš naravo in da uživaš v njej. Pa čeprav ni sonca. Je pa bilo veliko manj pohodnikov po razširjeni poti, a okoli jezera jih je bilo kar precej 

Pogled na Skalni vrh in Vodemljo, ki je bila že pobeljena

Ker sva kar hitro hodila se nama je še kako prileglo nekaj tekočega, da sva se odžejala in pohitela naprej. 

Na počivališču sedaj že cveto jeglič mačehice in ciklame. Lepo ureja ta gospod to počivališče. 

Kaskadasti pritok k Škalskemu jezeru. 

No sedaj, ko delava malo daljšo pot, vedno vzameva s seboj pohodne palice. Je že tako da se bližava letom, ko človek potrebuje oporo. 

Pogled na Radojč 

Skozi borov gozd ob Enojčkih, kjer je sedaj kar nekaj sprememb, ker se podirajo drevesa. Vrnila sva se domov z zavedanjem , da sva spet storila nekaj koristnega, za najino počutje. Ja nič ni samoumevno, tudi počutje v najinih letih ne. Za to je pač treba poskrbeti in kot vse v življenju, kot so odnosi , kot skrb za Mater Naravo , ljubezen, tudi za kondicijo ni samo umevno. Treba je vztrajati in ko so tu prvi rezultati ,te to napolni z optimizmom veseljem in srečo. Kar pa je vsaj za naju NEPRECENLJIVO. 

Veliko ljudi  se jih drži tako mrko neprijazno , in sedaj v teh predvolilnih dneh je povsod polno ,žaljivk, nestrpnosti, samo da bi volivce pridobili na svojo stran. Jaz na to ne dam nič , za mene je važen rezultat vladanja v preteklih štirih letih, ne glede na stranko, ali SDS SVOBODA, SD, ALI LEVICO , OZ KATERAKOLI ŽE JE KOALICIJA, važno je samo to kaj koliko so prispevali za dobrobit državljanov. Pa ne da  se samo borijo za svoje stolčke, boljše plače, svoje tri črke... Vse ostalo ne šteje.  A ni lepo kjer se  vsi dajo   vse lepo zmeniti. Kljub različnim pogledom na stanje . In si povedati kaj je dobro kaj ni.  No  tudi zato je dobro, da človek gre v naravo, da se ne naleze te sovražnosti. 

.Da se počuti kot sonce ki posije izza temnih oblakov.

NO to tako ob rob zapisa, ki bi bolj spadalo v rubriko Moje premišljevanje. Ali tudi to je življenje ...Žal

p.p.