Spomini starega gojzarja.. V sončno cvetoči teden

CVETOČA ŠALEŠKA DOLINA-

Današnji zadnji pohod okoli Škalskega jezera po razširjeni poti. 

Res veliko se spremeni. Vedno ista pot a tako različno. Pogled na Lubelo,

Pogled na zasneženo Uršljo goro 

Danes Škalski potok ni več tako  velik, kot pred dvema dnevoma 

Prekrasni odsevi jezera 

a že hitiva proti prvemu  vzponu , kjer se navadno ustaviva in opazujva hrib nad nama ki  je vedno manjši. Danes spet potekajo dela za avtocesto. 

A že sva hitela proti počivališču ko. Je bil tokrat res ves v pomladnem cvetju

Prelepo

Vedno  bolj barvito je tu gor . Res lepo , pa   še sonce je naju razvajajo ..

Prekrasne ciklame

Sonce in jegliči

V vseh odtenkih

Pogled iz počivališča na Gradišče  nad Velenje v ozadju pa Gora Oljka .

Menina planina 

Tudi vetrnico je vetrič lahno vrtel 

Pogled od zadaj 

Vrtnice odcvetajo 

Modrina ki polepša počitek. 

Na Zdravje zadnjemu pohodu ta mesec in nasploh za nekaj letnih časov , letos bova sedaj malo dala na stran obiske naše doline.. 

Res sva uživala na  soncu.. Ter si ogledovala vrhove kamor si se želiva v bližnji prihodnosti, seveda če bo zdravje. 

A kot vse je čas vse prehitro minil., tako sva se odpravila naprej 
Hitela sva navzdol, a sva naredila ovinek da sva si ogledala kraj kjer Cveto zvončki in žafran. 

Čebelic je bilo kar. Precej

Šumeči potoček

Obkrožen z belim cvetjem.

Pomladno . Leska in cvetoča belina pod njimi.

Pogled na  del Škal z cerkvico svetega jožefa 

danes je bila tako dobra vidljivost, ki sva jo res pogrešala v preteklih dnevih.

Pogled na cerkev sv. Jakeca , s poti k Škalskemu jezeru navzdol ter  Gradišče nad Velenjem in goro Oljko v ozadju 

Pogled proti Mozirskim

Mimo modrega Velenjskega jezera-

Škalsko jezero z drugo  barvno nianso .. 

 Hitela sva naprej v borov gozd in se grede ozrla na malo jezerce, kjer je več, kot pred pol stoletja bilo lepo urejeno. V tem jezercu so rasli lokvanji okoli pa je  bile klop,,, No to je bilo takrat ko je bila ob Škalskem jezeru, takrat še Velenjskem jezeru ,restavracija  kjer je bilo zelo lepo. Živa glasba Štirje kovači, Ansambel Šalej ter  mnogi drugi pa dobra hrana. Sedaj ni prav nič več ostal je samo spomin in tale mlaka cesti v gozdu. 

No na lepe  misli, čase pred desetletji in turobne misli  na minljivost in spremembe ki opominjajo, da ni vse tako dobro, koz bi lahko bilo sva kmalu obstala pred čudovitim osvetljeno  jelkino  drevo . Res je prelepo  



Nato pa sva kmalu odšla še zadnji m in prispela domov res vesela navdušena, kajti uspela sva prav nenačrtovao že prehoditi ta mesec 104 km.