Spomini starega gojzarja. .Jutranje uživanje

 Po dnevu počitka, in samo kratek sprehod okoli in skozi sončni park včeraj...Sva  danes   izkoristila jutro za obisk Škalskega jezera, sedmi po vrsti ta mesec  po razširjeni poti ,Imava načrt da bi šla po tej poti 10 x ta mesec. Kajti potem  ne bo več časa in bova obiskovala še malo širšo okolico. Res je nama všeč ta pot, je razgibana ne prestrma , kar je še kako dobrodošlo v uvod pomladnih pohodov in krepitve kondicije, ki se  opazno krepi

Že ob prihodu do Škalskega jezera naju je prevzel pogled na nasprotno stran,  jezera, odsevi v njem, pa z jutranjo  svetlobo obsijan hrib pod smrekovim gozdom ,kjer je počivališče, tam se vedno ustaviva. Se okrepčava sedaj v teh kar hladnih dneh , danes je bilo minus  ena stopinja in ja se še kako prileže topel napitek...

Malo bolj levo pa čudoviti odsevi  dreves ob jezeru z hribom  Lubele v ozadju. Ja jutra so res zakon. Sicer sva bila malo bolj pozna , drugače bi ujela čudovit vzhod  sonca  med hribom Radojčem in Paškim Kozjakom 

Pa odsevi v jezeru , ter pot skrajno levo n, po kateri se bova potem vračala

. A midva sva že hitela naprej ter še kratek pogled  čez Škalsko jezero iz te strani 

Na Mozirske Planine, Smrekovec ,  ter seveda TEŠ, ter pot okoli jezera po kateri se bova potem vračala.

a nisva se dolgo zadrževala s pogledi hitela sva skozi sveže jutro proti konjušnici , kjer sva se za trenutek ustavila in opazovala zgoščen  promet, ki se je odvijal na cesti mimo Škal proti krožišču novega priključka avtoceste za Koroško. Ja je kar veliko tovornjakov sedaj ob gradnji. 

hitela sva navkreber proti počivališču 

kar nekaj pohodnikov je  bilo na poti. A midva sva se kot vedno lepo namestila na hlode in

si rivoščila topel čaj, ki je naju še dodatno ogrel. 

Navadno sediva  na teh improviziranih stolčkih, a so bili še malo mokri pa sva s eodločila za hlode. 

Tukaj je sedaj vse v cvetju 

Lep pogled na hribe na drugi strani mesta. Na Gradišče v ozadju Gora Oljka, kjer sva bila pred dvema dnevoma.

A že sva hitela naprej po makadamski cesti, ki se je polagoma dvigovala, ter nato po drugi strani navzdol do odcepa, kjer se  je nama ponudil razgled na 




Na škalsko cerkev sv Jožefa  s pokopališčem

Malo  kasneje pa se nama je odprl pogled na Rudarske škode in pot , ki sva jo prehodila v petek , sva se šalila in , če i bila deset let ,lajša bi še skočila k zelenemu jezeru. 

Tako pa sva samo zavila na levo in kar kmalu prispela 

do odcepa, in namesto na desno krenila na levo, je mož dejal,: Greva pogledat , če že zvončki cvetijo".

Res so , sicer še veliko kje bolj majhno, ampak se je že videlo da bo nad cesto kmalu vse v belem.

Ko sva spet zavila na desno sva videla da je otoček se čisto pomanjšal. Pa tudi mostička že kar nekaj časa ni več, Ja kako se vse spreminja, Kako prijeten je bil ta otoček, veliko večji 

Kmalu sva prišla do ožine, ki loči oba jezera.

In tudi od tukaj se nama je odprl pogled ,čez  Velenjsko jezero na Rudarske škode. Postajalo je vedno topleje , a midva sva že zavila na levo in  samo še zadnji pogled čez Škalsko jezero in 

Na hribček kje r sva pred nekaj časa uživala v prekrasnem jutru in se nato podala domov.
.. Zadovoljna in vesela, da sva tako lepo pričela dan ki je še Pustu posvečen. .. No a to je že druga zgodba .

P.P.