SPOMINI STAREGA GOJZARJA-TRADICIONALNI VALENTINOV POHOD

Kot sem že v prejšnjem zapisu omenila danes nekaj več o pohodu , ki sva ga opravila dan prej, kot je že kar nekaj let klasika na Rudarske škode, k skritem jezeru ki nikjer ni posebej označen. Lepo je tam, prav za prav ga obiščeva večkrat na leto a navadno je to prvi obisk jezera , ki je vedno druge barve, pač odvisno od letnega časa, časa dneva in vremena. Srebrna

včasih čisto temno skoraj črno.

 od zelene 

modre ,

črne, a od rjave barve imam nekje posnetek  , ko so nad jezerom posekali drevje , ko utrjujejo teren je voda bila kot kapučino. , 

 To je  samo nekaj nians od prejšnjih let. Tukaj sva bila blizu tridesetkrat  tudi pozimi ,ko je bilo zaledenelo, snega pa kar precej, sva se slikala na robu ceste ki pelje proti Družmirskemu jezeru.

a včasih nisem  toliko fotografirala.

Res je tukaj prijetno ,občutiš dotik tiste prave narave na vsakem koraku. Labodi, ki so se  preletavali  nad nama Divji zajci in marsikatero srno sva že videla, pa čaplje itd.. Res pa je da se zadnji čas vse zelo spreminja. .Poti se zaraščajo tudi jezero je še samo iz ene strani dostopno. No Valentinova dan  zaljubljencev dan , ki naj bi bil z Valentinovim ljubezenskim pridihom obdan. No ja, to je za tiste ki se spomnijo bolj poredko tega svetnika" ljubezni hi hi" hi hi, ki pa  prav za prav sploh nima veze z ljubeznijo. Prvič: Ta dan je umrl in ja obglavili so ga. Ja ljudje smo čudna bitja praznujemo smrt namesto rojstvo. Drugič: Pa je to, da smo ta praznik pobrali oz. uvozili  iz Amerike, kot že toliko stvari. In ja ni vse dobro, kar prihaja od onstran luže, je pa vsaj v tem dobro da cvetličarne zaslužijo. 

Pri nas je  svetnik Valentin, ki ima ključ od korenin in pika. 

Ampak midva sva na začetku tega stoletja nehote šla na Rudarske Škode ta dan , takrat še tik ob Velenjskem jezeru, sedaj se tam ne da več hoditi. In ker je  ravno sovpadal ta pohod ravno s tem dnem je pač nastal Valentinov pohod. Drugače pa se je treba potruditi da je sleherni dan , dan ljubezni ha ha ha

Torej :

Tokrat sva šla dan prej ker je za naslednji dan bil napovedan dež ; no dan gor ali dol važno je da se nadihava svežega zraka se razgibava in ja prehodila sva 11km .

Prvo mimo nogometnega stadiona, kjer sva uživala v pogledu v ozadju na Uršljo goro 

Mimo sanjavo spokojnega  Škalskega jezera , potem navzgor

 mimo jahačice ,ki nama je prijahala nasproti
potem pa zavila na pot tik ob Škalskem jezeru. okoli. proti konjušnici. A midva sva že hitela po delu  razširjene poti ,mimo vrbovega nasada 

 ter potem krenila proti Škalam
 že takrat sva se odločila , da bova ob povratku naredila ovinek po razširjeni poti, katero prehodiva kar velikokrat. Nebo se je nad vzhodom še obotavljalo da bi spustilo sonce na plan, a že proti Škalam  je postajalo vedno bolj modro nebo,sonce je naju prav ogrelo
Pogled na Velenjsko jezero pod nama ,proti vzhodu  in proti modrini neba  na severu  zahodu 

Na zgornji strani ceste sva na prvi pogled od daleč predvidevala da je že preorano a je naju nos opomnil , da je pred dežjem  navoženo tekoče gnojilo , ki ga bo dež spral za novo setev. No kaki dve uri kasneje , ko sva se vrnila domov je ploha že opravila svoje delo.Pot  je zelo raznovrstna,

asfalt, trava  ,

makadam, pa tudi na blatni  cesti 
 sva testirala svojo gibčnost ha ha.

sonce je izginila  šla čez rudarske škode kjer preorana polja že čakajo na spomladansko setev pa sva od strani le videla , da še je vedno na svojem mestu.

Iz sprednje strani se sploh ne vidi čez porasli breg jezera 


Tukaj sva se potem spravila pod  streho  lesene barake in si privoščila  okrepčilo ,

pa tudi počitka sva bila potrebna. Posebno jaz ker , sem si pozabila nadeti kolenčnike. Ja je že tako če glava pozabi, potem kolena občutijo in opomnijo z zbadanjem in bolečino. A tudi to mine, predvsem pa vem da je to dobra vaja za krepitev mišic. In dogo ročno je to dobra naložba.

Predvsem pa štejejo samo lepi spomini in seveda zavest, da se počasi spet vrača kondicija, ki je morda čez decembrske in januarske dneve se nekoliko porazgubila ..

Ob povratku 

sva se napotila navzgor, 

po razširjeni poti , kamor zadnje mesece res intenzivno zahajala. Prav vesela sva bila da se je  nebo spet razjasnilo Uživala sva na hlodih ter opazovala pohodnike, tekače, ki so hiteli mimo naju. Prej nisva srečala nobenega. A tukaj je bilo kar 

nazaj grede se je spet pooblačilo 

Res lep dan sva preživela. 

Tudi  niansa   Škalskega jezera se  ss preminja. 

še pogled čez Škalsko jezero iz druge strani kjer sva zjutraj se napotila navzgor  proti Rudarskim Škodam.

p.p.