Tako z vsakega pohoda prineseva kako zdravilno zelišče, malo in počasi se nabere kar nekaj skupaj.
Vedno nabereva samo malo, da ostane dovolj še za hrano čebelam , čmrljem in metuljem.
. Od materine dušice, trpotca šentjanževke ,,pljučnika, koprive za čaj in koprivovega semena itd.. No boljša preventiva , kot kurativa .. Že lani sva nabrala na Konečki planini koprivovega semena. Pa sva sklenila greva tudi letos , da ga nabereva vsaj nekaj. Vedno se zabavava, ko naju spremlja kako govedo , 
kot bi spraševalo, kaj pa bosta vidva delala tukaj
Tudi če ne bi bilo kaj za nabrati rada zahajava tu gor. Ni to je pa na novo 
Planina s prekrasnim razgledom, (seveda mora biti pogoj zato, kajti vidljivost v teh dneh ni bila dobra
Je pa bilo vetrovno, a ker imava rada veter sploh nisva se jezila na to.
Tudi on je nabiral seme kopriv ,
seveda z rokavicami. Tudi jaz sem imela oblečene rokavice samo bolj kratke in ja pošteno so me opekle. Ampak zdravilnost
je vredna vsega tega truda,
Ampak pravijo da je to dobra preventiva proti revmatizmu, hm čeprav ga nimam , upam da pomaga tudi proti osteoporozi in obrabljenim in poškodovanim kolenom ... No šalila sva se, saj ti ne preostane kaj drugega. Peklo pa kar pošteno, a je popoldan že izzvenelo.
Če je vidljivost dobra je pogled v Šaleško dolino kot bi imel vse na dlani. Tako pa je vse bolj, kot ne v mrgli.
Najlepši je bil še pogled na Sv. Križ nad Belimi vodamii
Nazaj čez lepo obarvan prehod
Ustavila sva se še na razgledni točki ob klopci in se nato počasi napotila počasi navzdol
po makadamski cesti do izhodišča, kjer sva pustila avto. Cesta je zelo slaba in sva bila mar vesela da sva ga pustila malo niže
.Ter se nato mimo zanimivih krožišč odpeljala domov , kjer je naju pozdravil vodomet pred našo ulico.
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar