SPOMINI STAREGA GOJZARJA-MENINA PLANINA -ŠAVNICE- GOLI VRH 1427 m

8, 8 . 2025-

Skozi Tuhinjsko dolino in nato proti Češnjicam in Okrogu.. No tekla ne bova, sva pa nazaj grede srečala nekaj pohodnikov, ki so šli peš in nekaj ki so obrnili na sredi poti. Zaradi zelo slabe ceste. Ja neurja vedno bolj prizadenejo makadamske ceste širom po Sloveniji, tako da imam vtis, da jih niti ne uspejo sproti popravljati.

Nad dolino se nama je odprl pogled na prekrasno panoramo pod nama . Megla je kot jezera se stiskala med vrhovi.

Kar kmalu sva prispela po zelo slabi luknjasti cesti do Bibe Planine. No saj ni čudno po vseh teh poletnih nalivih , da še  slabša ni..

Sončni žarki so se ujeli v vrhove dreves in polepšali najin prihod.

Dva telička sta raziskovala okolico in  tekmovala kateri bo prvi prišel čez kup drv.

Pogled v modro nebo je naju vzpodbudil, da sva pohitela da čim prej še po senci doseževa vrh Šavnice.

O kapelica sv. Antona ima dva nova podporna stebra.

Opustila sta igro in pohitela za nama.

Vesela sva bila da sva še vedno v senci.


 Malo više se je svetloba ujela v začudene krave ki so čakale , da jih spustijo na boljšo pašo

spet sva utonila v senco, krave pa so nama nekaj časa sledile, a so potem se raje le prepustile jutranji paši

midva pa preko ograje in gozda ki se je končal v prekrasni svetlobi 

mini gobice na preperelem deblu

en cm velike gobice 

Tukaj se vedno ustaviva. Ja v spomin in opomin. 

Bila sva vesela da še sonce ni dohitelo naju 

Kar hitro sva prispela na cilj , kjer sva uživala v razgledu na KSA 

Pogled z vrha Savnice 




Volnati glavi osat. Opažam , da jih je vedno manj po planinah , so pa llepi, a pikajo ha ha




Všeč so mi drevesa ki rastejo skupaj nagnetena , da imaš vtis, kot da je samo eno drevo tako veliko. Ja take sva videla tudi na poti na Matajur, a ko sva zadnjikrat šla gor sva videla da so jih vse požagali. Nekaj posebnega so.

Lepa je Menina planina. Zelo velikokrat smo bili tukaj gor res pa je da večinoma iz Zgornje Savinjske doline iz Bočne. 

Uživala v planinskem  raju  in kalih , ki pa so letos bolj slabo založeni z vodo. Žal tudi tukaj se pozna vročina 

Kal v obliki srca 

Ta kal sva obšla po spodnji strani ter se pod električnim pastirjem splazila na drugo stran. Še prej pa sva uživala v prekrasnih kačjih pastirjih, ki so švigali sem in tja nad trsjem ob robu.

skozi senčnat gozd 

In že sva bila nazaj pri Bibi 

Kjer sva prvo si ogledala čudoviti vrtič z ognjičem  se malo pomenila s pohodniki ki so pravkar prispeli , nekateri pa so odhajali. Ja lepa izkušnja , a najbrž je bil tudi iz te strani zadnji obisk , kajti cesta je tako slaba , da je škoda  avtomobila.  Če še bova kdaj obiskala Šavnice sigurno iz Bočne ..

p.p.