Spomini starega gojzarja -STENICA 1091 m

 Že lani sva se poslovila od vrha Stenice, a je navadno že tako, da se kateremu od naju vtisne kak vrh posebej v spomin in si zaželi, da bi ga še znova obiskala. Tokrat  je pri načrtovanju poletnih pohodov  mož dejal, pa na Stenico 

bi šla pogledati, čeprav je strmo,  pa da vidiva ali so stolp že postavili pokonci in uredili, ter počistili vse drevje, ki je ležalo po tleh. No jaz osebno nisem bila preveč navdušena, a sem vseeno prikimala , kajti tudi jaz sem imela še željo,, da narediva kar dolgo pot in vem da on je nima v načrtu.

Lani sva bila dva dni prej tu gor , pa kaka razlika, saj sploh ne bi prepoznala vrha , če lani ne bi bila tukaj. No več v redosledu.



 Dan počitka po Uršlji gori sva se  kar dobro regenerirala,  vsa vesela, da imava tako lepo vreme sva se zjutraj odpravila in v Črnovi občudovala jutranjo svetlobo, ter zavila na levo  proti Frankolovem, kjer me vedno očara cerkev sv. Hojke, ki se posebno zjutraj tako lepo blešči v soncu nad FrankolovemLuna se je že manjšala  , a še vedno je bila dovolj vidna na nebu. In njen dobri vpliv, res sem hvaležna za njega, čeprav marsikdo pravi , da je to larifari. No vsak ve za sebe.  Jaz sem takrat tako polna energije, dobre volje optimizma ... Zakaj bi zanikala to, če je pa tako krasen občutek, 

Prispela sva na Lindek, ter parkirala na križišču ,tu je včasih stala hruška in na njej preža, sedaj pa je še samo preža... kjer pelje ena pot na Špičasti vrh in Kislico, kjer sva letos že bila.  druga naprej proti Socki in bog ve kam še vse, in seveda na desno, kamor bova midva odkorakala v sončen dan

Pogled navzgor na Špičasti vrh in Kislico

Slikala sva se še , da pošljeva pozdrave najinim prijateljem na Facebooku

Pa seveda tudi zato, da veva kdaj štartava. Čeprav je za naju čas postal res relativen pojem. Kajti  včasih  imava občutek, da imava na takih poteh v naravi čas vsega sveta. No to se dogaja samo na pohodih. Predvsem pa je čas postal najin zaveznik. Lahko ga krčiva in raztegujeva po svojih željah... Ko sva doma komaj dojemava da bo že kmalu jesen in ja da bo konec poletja, kdo  ve, kako bo, ali sploh bo, naslednje poletje. Torej Carpe Diem uživajmo sedaj in tu in izkoristimo dan ki je pred nami. Nato je on odšel naprej jaz pa sem še slikala okolico 

Pogled na najin cilj. Od daleč sploh ni visoka ta Stenica 1091 m ... 

Tako me je navdušila jutranja svetloba da sem se kar nekaj časa zadržala na travniku, preden sem stekla za njim, ki me je potrpežljivo čakal  ob robu gozda.

Ciklame , veliko ciklam , ja jesn bo kmalu tukaj in te so za mene kot znanilke jesenskih dni. Tako kot spomladi zvončki in trobentice.

Lepa široka cesta se je kmalu dvignila  

Kot pred okus poti ki je pred nama . Kmalu sva s položne ceste krenila navzgor po lepo označeni poti.

Nato prečila pobočje in ja  kar nekajkrat sva se oddahnila, včasih s pretvezo da je ob poti kak čudovit motiv za slikanje. , ali opazovanje skozi lino dreves na nasprotnem  poboočju  iskala pot na  Špičasti vrh, kjer sva spomladi iskal lapuh in pot na Kislico.

kot je noga dinozavra , ali...

zanimive označbe rdeče pike- na  skalah

ali pomirjajoči pogled v krošnje debelih bukev 

tudi nekaj debel sva preplezala...

Kar vesela sva bila, ko sva končno dosegla greben Stenice.

Tukaj še sonca ni bilo prav vesela sva bila tega 

Ugibala kake pasme pes je na drevesu

PPa verzom  , ter dobrim mislim 

In množica korenin , res zanimiva pot -

Ja tudi jaz sem tega mnenja.

Sedaj pelje pot naravnost, dokler pa so bila drevesa podrta smo hodili na desno, ali pa tako kot midva po vetrolomu sva preplezala kar nekaj smrekovih debel , da sva prišla na vrh. Potem pa nama je prijazen pohodnik iz Galicije povedal kje lahko greva nazaj.

Tako da se ve!!!

Ko sva se bližala vrhu sva bila že takrat navdušena na očiščen vrh in na čudovite , skoraj dva metre visoke lučnike, ali papeževe sveče, kot jim pravimo pri nas.

Pa pogled na Nurdungov center v Vitanju  je kot na dlani.

Potem pa sva obstala in se nasmejala in dejala, "Ja saj je pravo razkošje kako lepo so uredili ta vrh. Za primerjavo slike  spodaj  ko sva plezala čez drevesa pred dvema letoma in sedaj 

Sedaj pa vse tako lepo očiščeno, ves vrh je kot iz škatlice in razgledna plošča ...

Pa dodani verzi in obnovljena tabla 

ob verzih sva zmagoslavno dvignila kazalce kvišku.

Pa stolp spet na svojem mestu.

Je vredno prebrati

Tu bo gostija res sva uživala ob hrani in pijači in ob taki panorami pod in pred nama Pohorje in še tja na levo se kar daleč vidi.

Pa še klopca ekstra za zaljubljene in za meditacijo in za...

Na zdravje 

Malokdaj se slikava z takim navdušenjem, kot sva se tukaj. sva se na ploščadi ob zastavi Vitanjski ..

Ja vse je bilo prekrasno. Hvala vsem ki so prispevali k tako lepemu vrhu , ter planinskemu društvu iz Vitanja. Ja lepo so označene poti ki jih pokrivajo pa naj bo to Basališče..ŠE ENKRAT EN VELIK HVALA. 

Res sva uživala na tem vrhu, za vse je preskrbljeno... kjer je bil pred vetrolomom povsem ne razgleden  vrh, sedaj pa je lahko marsikateremu vrhu vzor.

Kar nekaj časa sva ostala gor se razgledovala pomalicala se predala planinskemu vzdušju in na žalost sva seveda e morala vrniti nazaj. A sva grede še uživala ob preletu metuljev Črtastih medvedkov,

ki so žal že na rdeči listi. A veva še za par kotičkov kjer jih je še mogoče odkriti.




Vrnila sva se po grebenu in malo počez zaradi podrtih par debel sem odkrila  gobana tako velikega predvsem pa zdravega in marele ja ni kaj popolno zadovoljstvo. Čeprav gob nikoli ne iščeva, le če katero slučajno najdeva jo pobereva. Ali pa jih samo slikam. A samo eno dve tri,  Sva se pred desetletji skoraj preobjedla gob. Bilo jih je toliko smo jih jedli v golažu, juhi, testeninah, rižoti, omake, s krompirjem, pa gobovi zrezki pražene  in posušila sem jih veliko, nekaj zamrznila nekaj podarila... No potem pa  sploh nismo več  gobarili, kaj boš naj bodo v naravi jih gozdne živali tudi imajo rade., Ha ha ha. Ja bili smo na takem kraju kjer ni bilo nabiralcev. In prav je tako , da obstajajo še taki skriti kotički.  

Pa sva se vrnila s tega čudovitega vrha spet na izhodišče. Mislim da je to Strnadov travnik. No nisem sigurna. Kakor koli lepo je tu


Nato pa mimo ožarjenih trat navzdol proti gradu Lindek

Ter se nato   skozi kontrastni gozd kmalu vključila na glavno cesto Slovenske Konjice  Frankolovo.

P.P.