Spomini starega gojzarja: Pot na Grubarjev vrh- Prvi poizkus-

Tolikokrat sem že slišala za ta  Grubarjev vrh ter videla slike vrha s kapelico na  Selovcu 885m

Ker zelo rada zahajava na Koroško, ja bližina mladih let pač je še vedno velik magnet na drugem koncu, vedno sva  vesela navdušena , če lahko raziščeva še neodkrite kotičke naše prekrasne pokrajine..

Na Gruberjev vrh  vodi več poti, lahko bi šla tudi iz Bukovske vasi, a sva se odločila da greva iz Šentjanža pri Dravogradu.

Pogled na desno nama  je  odkril cerkev svetega Petra na Kronski gori...

Parkirala sva pred Yagababo lokalom, kjer sva seveda še dodatno vprašala za pot na vrh. Prijazni gostilničar je naju napotil  mimo šole in vrtca ter cerkve navzgor .Potem pa naj se samo kažipotov drživa....

Vsa navdušena sva krenila po asfaltni cesti mimo cerkve ter kažipota za Bukovnik  Nasmejala sva se, ko sva videla da naju čaka kar nekaj asfaltne ceste... Dejala sva si , bolj kot praviva, da ne bova več hodila po asfaltnih cestah , a žal vedno tako nanese, da je treba ugrizniti v to in se napotiti ,če hočeš kam priti..Pač greš čeprav te potem boli tu in tam ...

Vsa ta imena  kmetij , a naju je najbolj zanimal najin cilj Gruberjev vrh.

Prekrasna cerkev svetega Janeza v Šentjanžu 

Ter čudoviti rododendroni v strmini nad potjo

Ob te tabli sva se malo ustavila pravzaprav nisva izvedela nič novega kajti , najin cilj je bil Grubarjev vrh Selovec.. Torej sva sledila kažipotu za Gruberjev vrh.

Ogledalo na ogalu je naju ujelo 

in zamrznilo v času in trenutku navdušenja za to pot.

Prečudovito jutro v pomladnem zelenju je nama polepšalo pot navzgor, mimo potočkov ob poti
 

Sva malo prispela iz gozda občudovala čudovite poroke v roza odtenku

Mala naprej ,pa se je kot na dlani odkrila Dravska dolina z mestom Dravograd , ter hrib Košenjaka nad njim, kamor bova letos v bližnji prihodnosti še tudi šla ..no vsaj tako je načrtovano...

Pogled je segel tudi proti sosednji Avstriji, skratka res  se je bilo vredno zaustaviti ter uživati v pogledu

Čudovito cvetje je na ma še polepšalo pot ,tako da niti nisva čutila, preveč njegove trdote ...

Krasni kontrasti na sosednjem hribu in lep pogled na cerkev svetega Križa nad Dravogradom so naju očarali..Lepo ga je bilo videti še iz druge perspektive, ne samo od spodaj iz doline...

mala naprej sta naju pozdravila z glasnim oglašanje 2 purana sive barve, prav kraljevsko sta se šopirila a midva sva že pohitela naprej do krasne lipe z oznakami, za Grubarjev vrh in smučišče Bukovnik. Tudi tukaj je nama zastal korak

Torej na desno, pa sva zakorakala ob sveto čem pobočju navzdol proti smučišče Bukovnik, za katerega smo že večkrat slišala a tukaj nisva bila še nikoli...

Ko sva spet prišla iz gozda na čistino se nama je odprt prekrasen pogled na pomladno obarvano pobočje

Krenila sva naprej mimo smučišča Bukovnik ,kjer je nama prijazen gospod odgovoril na vprašanje če greva prav za Grubarjev vrh...pojasnil nama je , da on še nikoli iz te strani ni šel gor, a najbrž vodi pot mimo Skrinjar ja in pokazal v nedoločeno smer navzgor  da gre pot po obronku do vrha ..

Torej sva krenila naprej

Mimo kurnika kjer so kurež opravljale svojo jutranjo dolžnost in nesrečah vsaj tako glasno se je slišalo iz kurnika...

Koga sva prispela do ovinka je bilo ceste konec... Sicer je na levo stran lepa cesta do kmetije predvidevala sva da je to kmetija Skrinjar..

Nikjer ni bilo nobenega znaka ne puščice, kje vodi pot na vrh sicer je na desno mimo blatnega ovinka vodila gozdna pot navzgor vseeno sva zaradi sigurnosti šla vpraša do kmetije , kje gre pot na vrh..

To je mama spet starejši gospod razložil da gre pot od ovinka navzgor čez blatno cesto naprej ter po obronku navzgor da je še dobro uro hoda..

Zahvalila sva se mu za pojasnilo ter se vrnila do avta in se odločila da se tokrat ne odločila za pot na vrh kajti čaka naju še kar nekaj kilometrov ceste nazaj do Šentjanža..

Obrnjen obrnila sva se ter se na robu travnika ustavila pomalicali in se potem vrnila

Nazaj na asfaltno cesto

Ter se po njih spet dvignila dolfe

In se ob cvetočih travnikih

Oziroma pašnikih, kjer je govedo prežvekovao  in uživalo v siesti

Še pogled na cvetoči rob

Navzdol je nama šlo zelo hitro kaj kmalu sva spet prispela do cerkve

Ter se ustavila v lokalu Yagababa

Ob dobri kavici in pivo predtem pa od ob zelo prijazne natakarju..

Ter se potem vrnila proti Šaleški dolini, skozi Mislinjsko dolino domov.

A one predlagal da se naslednjič peljeva do tega ovinka kjer sva danes končala v pot, da vidiva kako daleč je še na vrh in kakšna je pot... Kolikor sva prebrala na spletu ,nikjer ni pisalo nič določenega o poti , kot je navadno na hribi.net, kjer so opisane poti in še priložene slike... sicer je bilo nekje omenjeno da je poz zelo mehka skozi gozd, a do zdaj sva midva hodila še samo po asfaltni cesti...

Torej se bova kmalu spet vrnila in raziskala kako je s to  mehkobo in potjo

... Je pa zanimivo, da kogarkoli sva vprašala, vsak je povedal drugo varianto ,oznak pa ni bilo nikjer, razen tiste pri lipi in v dolini puščica Grubarjev vrh

No kakorkoli kljub temu sva bila zelo zadovoljna da sva obiskala ta košček naše dežele kajti vrh gor ali dol ,tudi pot naj bi bila cilj  in danes je vsekakor bila, toliko lepote Koroške pokrajine in pomladnega dotika sva si privoščila s polno mero

P.P.