Ko avriklji zacveto-Dukles Pogorevc

Je že tako , ko odkriješ kje lepoto, kraja te kot magnet vedno znova in znova privleče k ponovnemu obisku ... Tako je tudi z vrhom Pogorevc, ter kočo Dukles!  

Kar nekaj let sva načrtovala obisk tega kraja, a vedno je prišlo kaj vmes. Leta 2021 pa sva se konec aprila trdno odločila da ga obiščeva.  Pripeljala sva se čez Sleme in Črno, do Žejava. niti nisva točno vedela  kje je pot gor.   Pa sva povprašala prijaznega domačina, ki je nama dejal, in pokazal v strmi hrib: Kar tu naravnost gor ne moreta zgrešiti.. No pa kljub temu sva skoraj šla na levo namesto na desno, ja je vrag če ne veš kateri hrib je ta pravi. Hribov pa je tukaj naokoli kot bi jih nekdo "naštepal"eden zraven drugega... No da ne bom predolga , pot sva našla bilo nama je tako všeč , gor sta se nama dva prijazna Korošca ponudila da nama pokažeta še krožno pot. Čez Jazbino  in nato sta naju pripeljala do izhodišča- Tako sva v enem dnevu naredila dve smeri. 

 Potem pa je prijateljica na Facebooku objavila slike Duklesa in poti pa sem jo vprašala kje je šla gpor. In mi razloži, da je veliko položnejša pot iz druge smeri Čez Leše in od kmetije Kranjc. Midva kot midva, sva čez en teden šla še to pot... Ni nama bilo žal.. Tudi lani sva šla od tu... Letos pa sva nameravala iti spet  iz Žerjava, a ker imam malo težave z nogo  sva vseeno se odločila za položnejši pot. 

 Pot iz Žerjava bova pa šla malo pozneje , poleti.Je že tako , če je odloženo še ni zavrženo.. kakorkoli na vrhu Pogorevc sva   bila trikrat ..

na Duklesu pa štirikrat ,a na Dukles boma  vsekakor še enkrat šla ....Tako toliko o tem sedaj pa k letošnji poti 

Prebudili smo se v čudovito obarvano jutro. Za popoldan je bil napovedan dež, a sva dejala , do takrat bova midva že nazaj.
Malo pred šesto uro sva se peljala iz Velenja--- Prometa ni bilo veliko in kar hitro sva  prispela v Mislinjsko dolino , tam je naju očaral pogled na Plešivški vrh, Uršljo goro, ter v ozadju še povsem pobeljeno Peco.

 .. A naju je ta hip zanimala samo še  Mežiška dolina in čez nekaj časa  sva mimo Leških cerkva prispela do Harmonkove kapele pod Volinjakom , ki je kot  biser se bleščala  pod pobeljeno zasneženo Peco..

Nadaljevala sva pot in skoraj spregledala cesto za kmetijo Kranjc

 

Cesta je zaradi spravila bolj slaba , a se pride.

Parkirala sva in se kar odpravila na pot. Bilo je zelo sveže, mene, ki skoraj nikoli  ne zebe. mi je bilo prav hladno. Ja se je še čutil pridih sneženih gora naokoli 

Nekaj časa po gozdni cesti nato pa po ozki stezici, ki preči pobočje, sva kar hitro prispela do obeh 

Razglednih točk

Vedno greva tudi tu sem, je lep razgled, no tokrat ni ravno bil...

Na eni je pošteno pihalo, zato sva se stisnila in hitro slikala, ter   šla kar hitro nazaj po ozki pregradi na pot

 in kar kmalu sva bila pod skalami, kjer rastejo avriklji

A sedaj sva se že ogrela od hoje

Bila je slaba svetloba tako sem naredila samo dva posnetka in že hitela naprej v upanju da bodo  na  drugem rastišču boljši pogoji za slikanje..

Malo se je odpočil potem pa sva hitela naprej, no "hitela," to je v  navednicah  ha ha ha

Še ovinek dva in mimo krmišča 

Sva kar kmalu prispela do odcepa, kjer gre ena pot na vrh Pogorevca , druga pa k koči Dukles..

Nekaj cvetlic 

Pa sva že tukaj.. Vse je mirno nikjer nikogar, a midva sva pohitela naprej

do drugega rastišča

pogled navzgor po strmini porasli z vresjem  je naju očaral

koliko ga je tukaj. Veliko več , kot na Srebitniku , kjer sva bila pred kratkim

Grede sva se ustavila na klopci na ozki skali 

nato pa sva se že bližala rastišču. 

 Naredila  sem kar nekaj posnetkov, nato sva  se vrnila ,do koče, ter se usedla na klo nad čudovitimi narcisami

..Pomalicala sva takrat pa  je že prišel oskrbnik z ženo, kmalu za njima pa trije pohodniki, med njimi je bila tudi moja dolgoletna znanka in prijateljicaS latero smo se že velikokrat srečali na Uršlji gori, ter  v Prevaljah, ko sva se vračala z Brinjeve gore... Nekaj časa smo poklepetali, nato pa sva se odpravila nazaj.proti domu.A ko sva prišla do odcepa  , kjer ena pot vodi na levo proti Kranjcu, druga pa naravnost na vrh Pogorevca, ter proti Linšam, ter Obretanu...

Midva sva do tukaj bila prepričana, da tokrat ne greva na vrh ,vesela , sva bila , da sva uspela brez težav, in bolečega palca priti sem...Da vidiva avriklje, da poklepetamo z zelo prijaznim oskrbnikom. .

Je všeč so mi rekli še bo treba pogledat kam za njimi

Obstaneva in rečeva. Ja pa greva gor.. sva dejala dvakrat sva bila gor, greva še enkrat da se poslovila od tega čudovitega vrha... Sončno je, vetra tu ni, dobro sva razpoložena, bolečin ni, ma čas imava, dež še bo le proti večeru, če bo pa prej se pa tudi ne bova stopila., saj nisva iz cukra sva se zabavala....Pa sva šla. Hitiva navzgor sprva po cik cak poti, in kar naenkrat nama pride nasproti skupina planincev, med njimi pa prijatelj z Facebooka, s katerim sva se pred dvema letoma srečala ravno na Duklesu.On je zelo aktiven na vseh področjih, markirajo poti, vodi skupine in urejajo poti ja res je zelo aktiven... Malo je tako srčnih planincev..

Malo smo poklepetali , se pošalili se slikali v strmini nad potjo nato    in nato so on hiteli naprej, mislim da so tisti dan obiskali tri, ali štiri vrhove... . Ja lepa in prijetna so taka srečanja . Polepšajo že tako lep dan . Pa lepo je ko virtualni obraz postane realen...
 

Pogled na vrh iz žabje perspektive

Tako lepo je bilo razjasnilo se je sonce je prijetno grelo

Letalo se je spojilo z oblaki

Pogled na gore

Ter res lepa  pot, enostavno se je bilo treba vzeti čas in uživati v gozdni idili

Kar hitro sva nadaljevala po rahlo se vzpenjajoči poti

Neverjetno hitro sva prispela na vrh

Lepo označen vrh ampak v aplikaciji Planinc je druga višina, tako da mi ni čisto jasno kako in kaj, v glavnem nisem se mogla vpisati

Razgleda res ni, a skozi krošnje lahko vidiš Koralpe v Avstriji Uršlja gora, Peco Mozirske planine ter Ojstrico 

Uršlja gora iz povsem drugega zornega kota

Pogled na Golte 

Tudi Peca ga še ima

Koralpe imajo še kar precej snega

Kako je lepo, ko si sredi ničesar a kljub temu sredi vsega,

Jaz sem bila malo pred njim na vrhu

Zelo lepo očiščena pot plezati čez debla, švicarskega vajena ampak je veliko bolj enostavno, če je pot tako lepo urejena

Lepota Pogorevca prav pravljični vrh

Morala sva se slikati za v arhiv

Navzdol gre vedno hitreje

Kar nekaj časa sva si vzela na vsej poti. Uživali v razgledu na čistini...

Ko sva se vrnila do odcepa sva  pohitela nazaj proti izhodišču, a kljub temu sva se še dvakrat usedla na rob poti, kajti tako čudoviti sončni dan je bilo treba izkoristiti do zadnjega,

p.p.