Spomini starega gojzarja :Lom nad Topolšico.-

 Čas tako hiti, nabralo se je kar nekaj pohodov, a saj slike, spomini ostanejo, tako bo prišlo vse na vrsto pač malo z zamudo...

Kot vsako leto meseca maja, že nekaj let, sva tudi letos se odločila, da obiščeva ta prijeten vrh nad našo dolino. Kot vedno se prvo ustaviva ob zdraviliškem parku v Topolšici.

Vedno ta čas so tako čudoviti grmi rododendrona

Sprehodila sva se skozi park, in 

žal je leto samo en grm cvetel.

Ja časi se spreminjajo letošnje leto je tako ali tako nekako čudno...

Zdravilišče Topolščica se prebuja  v novi dan, midva pa sva pohitela, naprej, a tokrat sva se odpeljala malo više ne tako kot drugekrati  ko sva štartala od tukaj... Kajti zadnje čase opažava,  da nama hoja po asfaltu ne dene  preveč dobro za najine noge in križ... Ja EMŠO počasi pušča svoje sledove tudi na naju

Zapeljala sva se malo više in ob cesti pustila najinega  jeklenega konjička..

Veliko cvetja ob poti predvsem pa  zanimivi kažipoti, kot korenčki namesto kažipotov..

Pa veliko metuljev na ograjah

Zanimivi  hroščki so se pasli na travi

Prekrasni razgledi v prebujajoča se pomlad

Kar hitro sva napredovala malo nad nama v gozdu  je rukal srnjak in klical družico na randevu

Ta pot je polna metuljev ..

Barvnih koles , ter marsikaj pravljičnega , kar res polepša pot.

Pogled v dolino ni bil ne vem kako lep.

Lepa bršljanova obleka škarpe

Ter škrati z zanimivimi imeni, kot Krešimir , Stadlekin Štadlek..Ter pravljični gradovi in hoteli za žuželke..

Popestrijo pot...

mlada bukev v prvem rastju

Tudi tukaj so drvarji na delu...

Pot vodi po krasni gozdni cesti

Čez travnike, z visoko travo

Mimo krasnih vikendov

Kjer so že poskrbeli za spomladansko saditev povrtnin na sončni strani

Tu ob tem križu se vsako leto odpočijejo odjžejava opazujeva prekrasno pokrajino prisluhneva  utripu podeželja ki ga res pogrešam v hrupnem mestnem okolju..

duhala dišeče nageljne  ..Nato pa se napotila naprej kjer so pobočja še bila vsa v rumenem odtenku cvetov regrata...

Ta lovska preža je bila davnimi leti ob najinem prvem obisku še vsa bleščeče svetla a kot  naju, se je tudi nje  že dotaknil čas..

Tu ob kmečkem turizmu, kar je bilo za naju  na novo, sva dejala da ko se vrne v bova se okrepčali in proslavila vse pohode ki jih je bilo kar precej v teh letih a sva sklenila da je letos poslovilni pohod...

Čudovita kapelica s klopco naju vedno očara ob poti

Ter lepo urejeni vrtovi in gredice

Malo više sva uživala v prekrasnem razgledu na Uršljo goro ,ki pa je žal počasi tonila v oblake..

Tudi tukaj je bilo še kar nekaj cvetov regrata a tukaj je že od cvetetal...

Nadaljevala sva pot ter se kmalu približala najinemu  cilju..

Sredi regrata je stal star lojtrnik. ..on še je postavil pred njega..

Ja sedaj je tu gor regrat v polnem razcvetu, pri nas v dolini pa je že davno odcvetel

Pot na je naju  vodila naprej

Od koder se nama je nudil pogled skozi krošnje smrek proti svetemu Križu nad Belimi vodami

Lepo ga je bilo videti iz povsem drugega zornega kota...

A midva sva nadaljevala pot mimo lepega vikenda

Ter nato se počasi bližala lucijo najvišjemu vrhu Loma

Ko sva se bližala vrhu, trenutno ni bilo nikjer sonca..

Na vrhu jih je tako, kot že lani pozdravil dolgouhi zajec..

Lepa plošča z napisom da veš kako in kaj..

Zajček s kapo

Še poslovilni posnetek njega...ter

Ter naju obeh

Ko pa sva odhajala z vrha je naj ju pospremilo sonce za slovo,

Tako da sva se potem vračala v prekrasnem sončnem vremenu

Ter uživala ob pogledu na Sleme ter pokrajino pod nama...

Vesela in zadovoljna sva se vrnila domov spet sva preživela čudovit dan, ki nama je polepšal jesen življenja...

p-p-