Pot ki sva jo prehodila že petič, polna spominov in pestrosti...
Tokrat je ta pot najbrž zadnjič, čakajo naju še druge nove poti...
Nekaj utrinkov s tega potepanja po krasnem Posavju..
Celjski grad se je šele prebujal v sveže jutroDol po Savi gre moj svet bi zapeli Orleki
Megla se dviga -Radeče-
ta ovinek me vedno očara
Megla se dviga , samo upava da bova prispela nad njo A kljub temu so zelo lepi taki prizori- Delujejo skrivnostno.
Najina želja se je izpolnila. jasno modro nebo in sonce... Hura gremo na pot..

Navkreber. kjer sva lani srečala tukaj Facebook prijateljico iz Sevnice
Mimo hudega bika, brez bika ha ha ha
z vrha travnika je čudovit pogled na Lisce,...kjer parkirava , kadar greva iz Lisc na Lisco
Pogled z vrha na mirno tiho dolino
navdol a še prej sva uživala v razgledu.
Ja res je ta pot je vredna vsakega koraka, a midva sva sedaj bila tukak sva petič, torej zadnjič Na Lisco bova seveda še hodila a iz drugih smeri..
Mimo preproste ograje ki prav paše v ta ambient
navzdol
Zelo nama je všeč ta pot. Prav za prav je tukaj pot cilj, kajti na Lisci sva bila že tolikokrat,da poznava vsak detajl.Na Lisco hodiva že 57 let je bolj nostalgija , , drugače pa se je gor toliko spremenilo, koča ni več to, kar je bila, ni več tistega planinskega vzdušja, kot je včasih bilo. A ker je nama vrh všeč ,greva gor še vedno(dokler še lahko) vsaj dvakrat trikrat na leto...Ja nostalgija in spomini so res močan magnet



ob poti zelo lepi cvetovi jetrnika
Pot je seda

Pogled na Posavje in Savo , je bil tokrat fantastičen, ne tako ,kot pred dvema mesecema ko se ni videlo nikamor.
Uživanje na vrhu


Zelo pestre vremenske razmere so bile od sonca temnih oblakov in tudi par kapelj je bilo vmes. Pa seveda , da ne pozabim vetra...
Čudoviti številni grmički cvetja posejani po vrhu Lisce
Tudi pod Nebesa sva se povzpela, za nebesa še najbrž nisva zrela ha ha
Prekrasen pasji zob ob klopci ljubezni
Vse klopce sva obhodila, kljub vetru je bilo res prijetno..
Ja impozantna stavba-


Tu je res veliko sprehajanja možno
Pot ki pelje navzdol proti Cerjam, po Pastirčkovi poti...
na debelem čoku , ki ga je prinesel z druge strani poti. Tla so bila zelo mokra za sedet..
Šla sva še tudi do cerkve sv. lovrenca pogledat encijane , a ni jih veliko
Žanjevec, ali zajčki, kakor jim pravimo mi...
Ja motiv je prekrasen
Čudoviti kntrastiproti Okroglicam
;Midva pri Sv Joštu
Pogled na grad v Laškem naju je spomnil , da bi bilo lepo, če bi še se povzpela na HUm

Zadovoljna s potjo zadovoljna s km .. Pa še preveč utrujena nisva bila..
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar