Spomini starega gojzarja _ 2.del -Brinjeva gora-Od Zlakove do Vitanja-7 del-juliju v slovo- Pohorje-

 Od Zlakove  do Vitanja-

Kot že v prejšnjem zapisu omenjeno sva iz Zreške Brinjeve gore krenila proti kraju Zlako kjer se je nama odprl čudovit pogled na na pokrajino pred nama, na levo pa romantična  cerkvica svetega Martina na vrhu grička, kamor sva bila tudi namenjena...

Avto sva parkirala

ob lepi kapelici ter se napotila ter krenila navzgor ob čudovitem planinskem ambientu , polno sonca svežega zraka ter cvetja ob poti

Kar hitra sva prispela na vrh potem pa sva občudovala pokrajino okoli naju lepo sva videla oba vrhova

ki sva ju obiskala malo predtem

Potem sva tukaj obhodila  cerkvico uživala ob pogledu na cerkev ,ki se je nama odkrila proti Pohorju prepričana sva bila, da so to Skomarje, a sva potem izvedela da je to kraj Gorenje...

Lepa pokrajina

Čudovito modro Včasih tako dobro dene , da se lahko odklopiš od dolinskega vrveža, sediš pod lipo in se poglobiš sam vase...

Bleščeča cerkvica svetega Martina

Ter pogled na cerkev svete Kunigunde v Gorenju katero sva prvo narobe si predstavljala, da so Skomarje...

Notranjost cerkve preprosta , je lepa.... lepa

Kar nekaj časa sva         sedela, pod krošnjo visoke in uživala v hladu... Nato pa so se napotila navzdol kjer je naju domačin povabil na kozarček borovničevca..

Kar nekaj časa sva uživala za mizo v pogovoru smehu, izvedela veliko novega, zanimivosti kraja, starih časov, novih časov, ja lepo je srečati domačina ,tako začutiš dušo kraja...

Nato pa sva odšla naprej mimo cvetočih sončnic

Ter se napotila potem navzgor,

Med cvetočim rmanom

Potem pa sva se odpeljala po doslej neznani cesti,mimo krasnih kapelic

Zelo lepeo urejene okolice hiš podeželja.

Zanimivi kraji

Pustila sva avto ob cesti, med Smogovcem in cerkvijo svete Kunigunde, kamor sva se odpravila,

Ob cvetočih, vrtnicah, cvetoči sivki

Ter živo rdečih grmih hortenzij..

Zelo zanimiv zapis. Ker še nisva bila tukaj sva si vse ogledala

Tukaj še nikoli nisva bila zato sva si temeljito ogledala kraj...

 se tudi potomka 400 letne trte iz Maribora...

Ogledala sva si cerkev tudi od znotraj skozi steklena vrata

Za trenutek vzela čas ob mizi v senci

Ter se nato odpravila proti gostišču Smogavc..

Lep planinski raj je tukaj ...

Ob župnišču pa sva občudovala rdeče vrtnice

 

napis na cerkvi je zanimiv

Ko sva se okrepčala sva. od Smogovca krenila po opisani poti naprej Skomarjem..

Tudi tale črna muca ja hodila med gosti ,zelo lepa je všeč so mi črne mucke...

Odpeljala sva se  pašnikih

Mimo pasočih jelenov

Nvzdol

Tu sva videla , da sva narobe zavila, a sva se peljala kar naprej Skomarje bova obiskala drugič...

Spet v neznano

dremajoča kravica

Tu pa sva se že velikkrat peljala

Velika ponudba 

po neznanih cestah

ob lepi ograji

Cesta je tu makadamska

Malo pred Vitanjemna desni strani božja njiva , kjer vse osebno izgine...

Torej bova naredila veliki krog

Stranice-Zelo zanimiv dan,kot nekak DEJAVU,

Kajti pred 56 leti sva šla čez Pohorje, seveda peš, Od Maribora do Ribniške koče. Po prenočitvah vmes na kočah sva se na Ribniški odločila, da  greva navzdol do Mislinje. No ja na kratko, namesto v Mislinje sva prišla v Zreče.. Zaljubljenost, ha ha , morda tudi ni bilo tako označeno, kot danes, skratka, ko sva prišla do Skomarij in vprašala za pot, je nama v čudovitem pojočem narečju starejši gospod dejal. O to sta se pa pošteno uštela. Sedaj pa samo navzdol, kmalu bosta v Zrečah. No nisva bila tako kmalu, kajti naju je na pobočju prala ploha... No kakor koli bilo je zelo pestro , a kot takrat tudi sedaj nisva prišla na pravi cilj. Torej se zgodovona ponavlja. Sva se pa takrat, kot sedaj imenitno kljub vsemu zabavala...

P:P:

p.p.