Lepi so ti kraji.-...
zjutraj ko sva odhajala od doma je bilo v naši dolini oblačno. A ker so bili dnevi tako vroči, sva dejala bo nama rijetno pri hoji.
A sva kaj kmalu ugotovila da naju bo tudi tokrat spremljalo sončno vreme
Nato pa skozi temni mešani gozd
Na vrhu Kala
Zelo zanimivo predvsem pa hladno je bilo v tistem toplem dnevu najvažnejše....
Na velikih cvetovih so bile razne žuželke, na ostalem cvetju pa metulji kot je tale travniški lisar...
se vedno rada spomnim zato ker je na njem toliko metuljev drugič pa zato kjer navadno, preizkusim svojo kondicijo rečem pač kolikor se da hitro navkreber to je pa je dobro za pljuča za srce za krvni obtok pa seveda, za oziroma proti slabemu holesterolu... No že enkrat mi je uspelo a lani sem tekla malo bolj po položni poti, letos pa naravnost navzgor...Dokler se še da ...
Ha ha rada imam izzive.. kar uspelo je
Ob poti tudi ni manjkalo, malin ,
Ha ha rada imam izzive.. kar uspelo je
Ob poti tudi ni manjkalo, malin ,
metuljev.. nekaj časa sem se jim posvetila ter jih nekaj posnela...Pa tudi
sredi strmine oziroma skoraj že na položni poti je nama zelo prišla prav.Lepa so ta pobočja polna razniovrstnih trav...
Na ta dom imava, res prelepe spomine še takrat ko je stava stara koča oziroma ko je bil tudi tako visok prag da ga je najin sin star dobra tri leta ,komaj prestopil in potem glasno pozdravil: "Dober dan" bila je polna soba gostov, vsi so utihnili in mu glasno odzdravili! "Bog daj.." Lep spomin ki pa je še vedno živ...
Sedela sva pred vrtno uto, tako sva bila v zavetrju, ki pa je nama tokrat kar dobro del..
.
A vedno znova in znova ugotavljajo, da je pot vedno bolj pokonci postavljena, no prideva pa še vedno na vrh in to je glavno in to je važno...
A midva sva se tokrat sprva spravila na sonce , kjer sva res uživala prijaznost točajke, pa rahlega vetrčka pa zavedanja da sva neverjetno hitro prišla do sem
Sedela sva pred vrtno uto, tako sva bila v zavetrju, ki pa je nama tokrat kar dobro del..
Ni komentarjev:
Objavite komentar