SPOMINI STAREGA GOJZARJA--Zreška Brinjeva 1-del,--Juliju v slovo 6 del-

Prvo  sva obiskala  Cerkev sv. Matere Božje, ter Cerkev SV. Neže, Ter razgledno točko , ter se odpočila na Darjini klopi, potem nadaljevala pot do cerkve sv. Martina ....ter se nasmejala  ob prijaznem domačinu,  ki  je naju povabil na za mizo pod krošnjo,ter nama ponudil osvežitev kar nekaj časa sva obsedela ob njem. Povedal nama je  marsikaj zanimivega o kraju, ljudeh zanimivostih. Ker sva hotela se potem peljati še na Skomarje, obiskati  Skomarsko  hišo..Je nama predlagal ,kam naj se zapeljeva skozi Gorenje ter obiščeva znano   gostišče Smogavc .. Ter se nato odpeljeva naprej skozi Paškem vrhu in naprej do Skomarjev... No nekaj teh nasvetov  sva upoštevala, a sva potem krenila narobe in namesto v Skomarjih končala pot v Vitanju..

. A o tem drugič, v naslednjem zapisu ki sledi.. Sedaj samo obisk Brinjeve gore...

Navadno sva prejšnja leta hodila vsak drugi dan kam dalj, drugače pa samo sprehod okoli Škalskega, ali Velenjsega jezera

Če bi povsem obnemogla bi bil najbrž obisk Škalskega jezera, vsakdanja pot, zelo lepo je tukaj ampak midva rada pogledava, tudi kam drugam... Ko pa je tako lepa naša dežela...

V poletnih mesecih je  tukaj  zgodaj zjutraj prelepo, spokojno posebno še ,če je voda mirna se vse zrcali kot na dlani

Obožujem ta del borovega gozda kjer kraljuje močvirska preslica všeč mi je         večbarvni kontrast...

 A ker seveda ne zdrživa dolgo doma sva sklenila da greva na Zreško Brinjevo goro. Za katero sva zvedela slučajno, ko sva hotela iti na Koroško Brinjevo goro, pa nama je splet nudil tudi to možnost obiska..

Parkirala sva malo niže ob križišču kjer nama je prijazni, gospod že lani,  ponudil da lahko parkirava ob hlevu.... 

Napotila sva se navzgor skozi gozd ,prečkala cesto ter se po kamniti poti kmalu približala najinemu prvemu cilju, cerkvi svete Matere Božje na Zreški gori, prvo pa naju je že očarala prekrasna kapelica pred njo...

Prvo sva obiskala cerkev sv. Device Marije, a je bila zaprta , pa sva krenila proti cerkvi svete Neže na Goliki , ter se ob povratku ustavila še na razgledni točki, ko pa sva se vrnila do sem nazaj ,je bila cerkev odprta. Renovirali so prižnico oziroma restavrirali. Ogledala sem si cerkev, zelo je lepa. A nekako mi znotraj deluje mala, kakor je njen vtis od zunaj mogočen...

zelo lepa cerkev

S krasnimi freskami

Oltarji in kor

Še pogled na pridna restavratorja, nato pa naprej skozi lepi kontrastni gozd proti Goliki in cerkvi sv. Neže 

Mimo krasne kapelice...

osvetljena drevesa ob poti

Pa sva drugič tukaj

Razgledi na nasprotni vrh kjer sva pred leti zgodaj zjutraj počivala ob robu gozda ter poslušala petelinovo kikirikikanje

O poti lepe obnovljene kapelice

Krasen razgled mislim ,da na Stenico, kjer sva bila leta 2014 

Zanimiv zapis 

Kamor gre še cesar peš...

Ko sva lani bila tukaj so jo ravno obnavljali

Ko sva jo obhodila prebrala vse kar piše sva se napotila nazaj in nato krenila na razgledno točko...

Lani je bilo tukaj polno ciklam 

Ozka stezica ob robu, navzdol kar konkretna strmina

Kar kmalu sva prispela na najvišji vrh Zreške Brinjeve gore

Skalnat vrh

Razgledna točka s čudovitim pogledom na Oplotniška dolino

Na urejene vinograde na nasprotnem pobočju

On ko je velik je lahko pogledal dol  čez skalnat rob

Tudi letos sva si privoščila malico in odmor na Darjini klopi

Nato pa sva  si vzela vsak svojih pet minut za užitek v naravi

Tak da sem bila malo večja,hi hi...

Pa še zadnji posnetek skozi srček Darjine klopi ,preden sva se odpravila nazaj k cerkvi svete Matere božje ter nato navzdol kjer sva obiskala še ruševine gradu Freudenberg... 

Navzdol do odcepa sva prišla zelo hitro....

Ker je tu precej strmo sva si krajšala pot s fotografiranjem

Ruševine gradu Freudenberg so zelo skope oziroma uboge... Ostala je pravzaprav še samo tale kamnita stena

Da se morala kar potruditi da sva prišla po strmini navzdol potem pa navzdol,

Včasih taka tanka veja zelo veliko pomaga, če hočeš na vzdolž ali navzgor samo paziti moraš da je sveža, baby drugače v dolini kot pa bi pomislil na to... A midva previdno hodi v a tako da strmine nama ne delajo težav..

A ker je bila tu senca se nama ni nikamor mudilo pa tudi hitela nisva

Ob tabli sva se še enkrat ovekovečila😀😀😀

Ter se mimo križa napotila navzdol

Mimo table Freudenberg, nazaj do najinega jeklenega konjička, ki je zapeljal naprej proti drugim ciljem..A o tem v drugem delu zapisa ..p.p..