Spomini starega gojzarja: Pohorje -2-del-Mesecu juliju v slovo-

 -Od Osankarice do Treh Kraljev in nazaj...

Poletje je nekako posrkalo vase , čas, ki postaja vedno bolj iskana dobrina.Toliko se je dogajalo  v tem času....obiski vrhov gora, tkanje ter poglabljenje ,obnavljanje  družinskih članov je tako izpolnilo poletne dni, no pa saj fotografije so ostale z njimi so še dodatno lahko osvežim sive celice tako ,da bodo sedanji zapisi malo z zamikom,a še vedno  realno opisano

Sedaj pa se nagibamo že v zadnjo polovico avgusta ta je zadnji čas da osvežim spomin na naju poletne obiske vrhov in gora...

Torej mesec julij sva pričela s pohodom na Ratitovec katerega sem opisala v prejšnjem blogu..

Nato sva dva dneva si za regeneriranje mišic vzela premor, samo jutranji  sprehod okoli Škalskega jezeraPotem pa , ko je v dolini  pričela prevladovati vročina, sva pobegnila pred njo na Pohorje. Na Pohorje sva prejšnja leta zahajala zelo pogosto. Navadno sva pričela s Kočo Planinc , potem Kremžarjev vrh, in kasneje Velika kopa in Ribniška koča, ter seveda vsakoletni phod od Rogle do Ribniške koče in nazaj.. Včasih Pohorje tudi ni bilo tako oblegano , kot je sedaj....

Letos sva sicer bila že na Kremžarjevem vrhu ter koči pod njo, a ostalo je vse pri načrtih. Res 0a je da hodiva sedaj veliko kam drugam, vsega pa tudi ne moreš imeti kar si želiš- 

Sva dejala greva na Osankarico in naprej mimo Črnega jezera,seve po učni poti do Treh Kraljev in nazaj... Pa sva šla. mimo Črnega jezera, bila sva kar zgodnja, napovedane so bile visoke temperature,

Tako da se nisva dolgo zadržala tukaj...Poslikala sva radovedne račke, že kar dodobra zaraslo Črno jezero ter seveda naju da bo nama ostal spomin na ta vroči dan, ki sva ga midva izkoristila v Pohorskem hladu..

....Uživala sva v hladu smrekovih gozdov zelenega smrečja, ter cvetočih lilij ob poti..

Ko hodiš v senci smrekovega gozda, svileno blestečih trav, ki jih je vetrič rahlo upogibal  vdihavaš sveži zrak , prisluhneš petju ptic in če imaš ob sebi še sorodno dušo, ja potem  si neželiš nič več, razen seveda tega da bi to trajalo in trajalo...

Ja dodana vrednost starosti je tudi to, da si vzameš čas za 

male stvari oz, motive ob poti in seveda da si srečen b tem, da jih lahko še uživaš, da jih gledaš in seveda vidiš... z vsem navdušenjem...

Nekaj časa, sva šla po Urškini poti

Kar kmalu sva prispela do Sv. Treh Kraljev, hotel je bil zaprt, a sva lahko dobila pijačo ob napisu sva prebrala da je za poštrene ljudi vedno lahko dobiti kar si želiš. Ja in midva se prištevava med potenjake.... SEVE!

Hotel ni ravno sameval prekrasen kuža se je hladil za ograjo zloženih drv

Ko sva popila , sva odšla še na ogled cerkve

ter si ogledala urejeno okolico  hotela Jakec

ter se nato mimo zajetja vode vrnila nazaj do Črnega jezera, kjer pa trenutno ni bilo vroče. Je nebo pokrilo  se s temnimi oblaki...

Ter se nato ustavila še v Keblju 

S štekrasno kapelico, priznimi ljudmi... tu sva zvedela kar nekaj zanimivosti... Nato pa sva se 

vrnila v dolino, mimo dremajočih krav

skozi povečan promet vrnila mimo Vinske gore z zrelim žitom domov, kjer je naju pozdravil naš očak Velenjski grad!

p-p-

.