Kavo pijem že res kar dolgo, mislim , da kakih dobrih petdeset let-
No do petindvajsetega leta je nisem pila. Enostavno nisem čutila potrebe po njej.Celo dejala sem , da je ne bom nikoli pila.
. A v življenju je že tako, da se zarečenega kruha največ poje, tudi jaz sem s časom, prilikami postala oboževalka te črne tekočine.
Prijateljice, so bile navdušene nad njo , jaz pa predvsem nad njenim vonjem.
Spomnim se pesmi Nece Falk
_Vonj po kavi, vonj po kavi....Ja res vonj mi je še vedno ostal v spominu , vsaj to!
Sedaj se je to precej spremenilo. Kava nima več tistega opojnega vonja, ki ga je imela pred par desetletji, ko si takrat skuhal kavo, ali si prišel na povabilo na kavico, te je prvo pozdravil njen opojni vonj. Ta se je z leti porazgubil. Sicer še diši , a daleč od tistega mamljivega vonja, ki je kar vabil da greš na kavo... Pa tudi okus ni več to kar je bil. Pa čeprav je znamka ostala ista.
Sicer sedaj se poizkuša s različnimi vrstami kave, a tistega pristnega vonja in okusa ne pričarajo več, pa naj se še v reklamah tako obetajoče sučejo in jo reklamirajo...
Vse je nekako zvodenelo. NO vsaj jaz imam tak vtis. Sicer še vedno obožujem kavo, sicer nimam potrebe zjutraj po njej,seveda jo pijeva z možem skupaj , on je potem ne pije več. Jaz pa, kajti postala je nepogrešljiva spremljevalka uvod v trdno spanje zvečer. KO jo spijem postanem zaspana in grem spat. Odlično spim po njej. Če je ne pijem se ponoči zbudim navadno z glavobolom.
Tako lahko sedaj, ko sem ravno ob kavi zapišem, da je kava postala zjutraj bolj navada,sicer ne več tako dišeča, kot nekoč, zvečer pa že potreba da lahko trdno zaspim vso noč in sanjam o dišeči kavi, ki je pred desetletji bila tako opojna, da če si jo samo vonjal si že užival ob njej...
Ni komentarjev:
Objavite komentar