Asfalt namesto polj in travnikov. Uničevanje narave...Kaj nas čaka
Zadnjo teden sva se nahajala na področjih , kjer se na novo delajo kolesarske steze. Vse lepo in prav, ampak je razlika, kje se to dela- Ali v Šaleški dolini, ki je že tako, ali tako prizadeta zaradi odkopa lignita, in kjer so nastala nova jezera ,tu je kar precej novih kolesarskih poti. Zelo lepo. Tu niti niso uničili na novo zemljišč, kajti kjer je bilo prej polje so sedaj jezera, ali pa je pozidano. Tako da se več škode že ne more narediti, ali pač?? Žal je tako, napredek zahteva tudi svoj davek. Sedaj gradijo novo kolesarsko stezo proti Mislinji ... No tudi tukaj so zelo koristno in pametno uporabili traso železniške proge, ki je povezovala nekoč Šaleško, Savinjsko in Koroško pokrajino.
Tako da tukaj ni nastala ne vem kako velika škoda in obremenitev za naravo.. kolesarske steze zelo lepo, vem da hočemo , da bi se čim več ljudi odločilo da namesto avtomobila presedlamo na kolo. Sicer zelo pametna teorija, a v praksi skoraj neizvedljiva. Prvič mi nismo tako osveščeni kot so severnjaki, kot je Nizozemska, na primer. Pa seveda ne smemo pozabiti starejših, ki se ne vozijo s kolesom. Ki jim je edina možnost samo javni prevoz, če lahko sploh pridejo do postaje, ali pa avtomobil , ki jih odpelje po opravkih izpred doma. Ali pa lepo ostanejo doma , zaprti med štiri stene...
Seveda pa je po drugih regijah drugod drugače. Ne samo kolesarske steze tudi peš poti se na novo urejajo, ceste se širijo ,sicer hvalevredno, zaradi vedno pogostejših prometnih nesreč ... Če pa pogledaš malo širše, je pa tako da imamo v naši zeleni Sloveniji , vedno več asfalta in cementnih površin. Nekaj seveda je namenjeno tudi za rekreacijo in oddih.
Ampak se sprašujem ali bomo dali vse samo zato, da se bomo zabavali, in rekreirali, na osnovno stvar na naravo in pridelovanje hrane, torej polj in travnikov za prehrano živine pa smo pozabili. Poleg tega se na drugi strani opušča kmetovanje, ter zaraščajo nekdaj mogočne kmetije...
Ja in sedaj ko se zaradi nastale situacije zaradi vojne v Ukrajini panično sprašujemo, kje bomo dobili dovolj hrane za bodoče mesece leta. No za mesece, je baje dovolj rezerv....Kako pa naprej .Najbrž bomo uvažali surovine za hrano od drugod, ter jo prekleto drago plačevali. Namesto da bi vzpodbujali domače kmete in pridelovalce, ter jim pošteno plačali domače izdelke, ki bi manj obremenjevali naravo ,ter da bi mi potrošniki lahko vedeli kaj jemo .Da bi moto DOMAČE JE RES DOMAČE, imelo svojo težo. Ne pa da že sedaj uvažamo artikle surovine od drugod, pri nas pa samo pritisnemo svoj pečat, kot da je slovenska kura znesla jajce , čeprav je prišla preko meje...
Ja kaj se nam obeta, nič dobrega! "Vse se vrača vse se plača", ja tudi zanemarjenje slovenskega podeželja in kmetov se bo...Premalo se dela dolgoročno, ampak vse za napredek, a ni vse samo vlaganje v športne dejavnosti , seveda je tudi to potrebno, a je treba najti način, da s tem ne prizadenemo najvažnejše, kar je Mater naravo , ki veliko prenese, a ko je dovolj je dovolj, takrat se maščuje. Potem pa se jezimo in preklinjamo vreme, veter viharje in suši, ki postaja vedno bolj intenzivna....
Potem pa krivimo vse druge, samo sami nismo nič krivi.. Premalo so obljube sedaj ob prihajajočih obljubah kaj in kako bodo ukrepali, ko pa se že vnaprej ve, da so to samo prazne obljube , kot prah, ki se dviga sedaj ob tej suši na naših poljih tudi te obljube bodo izginile in izpuhtele v vročem poletju ... No upanje pa še vedno je, da se bodo le prebudili in ukrepali, čeprav je sedaj ne samo pet do dvanajstih, ampak že krepko čez---
Ni komentarjev:
Objavite komentar